Morska oaza v bližini Seče je dobila dve novi podvodni strukturi, Neptun in Mytilus, s katerima Zavod YouSea nadaljuje raziskovanje trajnostne večtrofične akvakulture ter možnosti za obnovo in ustvarjanje novih morskih habitatov. Skupaj s strukturama Morska oaza Piran in Cladocora so zdaj na območju štiri različne podvodne strukture, ki omogočajo primerjavo različnih pristopov h gojenju morskih organizmov in spremljanju razvoja morskih združb.
Morska oaza je postavljena v gojitvenem območju in ribolovnem rezervatu pri Seči. Namen projekta ni klasična proizvodna akvakultura, temveč predvsem raziskovanje, kako lahko različne podvodne strukture prispevajo k bolj odpornemu in trajnostnemu gojenju morskih organizmov ter hkrati ustvarjajo dodatne površine za naseljevanje organizmov.
Pri projektu od začetka sodeluje tudi Bauhaus Slovenija, ki je za razvoj in postavitev novih struktur zagotovil sredstva, skupna podpora projektu pa je doslej presegla 138.000 evrov. »Morska oaza je odličen primer projekta, ki odpira prostor za novo znanje, raziskovanje in iskanje rešitev za prihodnost,« je ob postavitvi novih struktur povedal direktor podjetja Samo Kupljen.
V slovenskem morju je velik del dna mehak in muljast, zato je naravnih trdnih površin, na katere bi se lahko pritrdili številni morski organizmi, razmeroma malo. Podvodne strukture tako ustvarjajo dodatne površine za naseljevanje, njihova razgibana oblika pa omogoča nastanek zavetij in različnih mikrohabitatov.
Neptun bo primerjal različne materiale
Tretja struktura, imenovana Neptun, je po obliki podobna morskemu ježku. Sestavlja jo stabilen polkrožni podstavek s premerom 1,42 metra, na katerega so pritrjene snemljive palice oziroma »bodice«, dolge od tri do pet metrov. Ključna posebnost Neptuna je uporaba različnih materialov. Bodice so izdelane iz železa, bambusa, lovorja in akacije, kar bo raziskovalcem omogočilo primerjavo, kako različne površine vplivajo na pritrjevanje in naseljevanje morskih organizmov.
Snemljivi elementi omogočajo tudi lažje pregledovanje, vzdrževanje, vzorčenje in spremljanje razvoja organizmov. Odprtine v osrednjem delu strukture poleg tega ustvarjajo manjša zavetja, ki jih lahko uporabljajo številni manjši morski organizmi.
»Neptun nam omogoča predvsem primerjavo različnih pristopov pri zasnovi podvodnih struktur. Zaseda razmeroma majhno površino morskega dna, dolge bodice pa zagotavljajo veliko dodatne površine za pritrjevanje in naseljevanje organizmov in številna zavetja,« pojasnjuje dr. Irena Fonda, direktorica in ustanoviteljica Zavoda YouSea. Podatki, ki jih bodo pridobili, naj bi pomagali pri nadaljnjem razvoju Morske oaze in iskanju rešitev, ki bi lahko povezovale večtrofično akvakulturo z ustvarjanjem prostora za morsko življenje.
Mytilus preizkuša gojenje klapavic globlje pod gladino
Druga nova struktura, Mytilus, je dobila ime po sredozemski klapavici (Mytilus galloprovincialis), eni pomembnejših filtratorskih vrst v Jadranu. Klapavice so pomembne tudi za slovensko tradicijo gojenja morskih organizmov, obenem pa so občutljive za vse višje temperature morja.
Mytilus je nastal v okviru projekta TEAMFORADRIS, v katerem raziskovalci preučujejo dejavnike, povezane z množičnimi pogini klapavic, in iščejo načine za prilagoditev njihovega gojenja na vse toplejše morje. Struktura je velika 4,2 metra v dolžino, širino in višino. Sestavljajo jo železne nosilne palice, na katere so pritrjene snemljive vrvi, mrežice, košare in druge nosilne enote, namenjene pritrjevanju in rasti klapavic ter drugih morskih organizmov. Najpomembnejša posebnost je njena lega. Mytilus je nameščen na morskem dnu na približno 12 metrih globine, medtem ko se klapavice pri običajnem načinu gojenja praviloma gojijo bližje površini, na vrveh oziroma v visečih mrežicah, pritrjenih na plovke.
Prav površinski sloji morja se poleti najhitreje segrevajo, visoke temperature pa so eden od pomembnih dejavnikov, povezanih s pogini klapavic. Raziskovalci bodo zato preverjali, ali bi lahko gojenje na večji globini, kjer so temperaturne razmere lahko stabilnejše, izboljšalo njihovo preživetje v obdobjih poletne vročine.
V Morski oazi bodo dolgoročno spremljali tudi razvoj celotnih morskih združb. Organizmi, ki se na strukture naselijo sami ali jih raziskovalci nanje namestijo, postanejo del spreminjajočega se podvodnega ekosistema. Na strukturah se sčasoma pojavljajo školjke, spužve, plaščarji, mnogoščetinci, mahovnjaki in drugi pritrjeni organizmi, ki lahko postanejo hrana ribam in drugim plenilcem. Nekatere vrste se pojavijo, druge izginejo, s tem pa se spreminjajo tudi odnosi med različnimi prehranskimi ravnmi.
Prav spremljanje teh sprememb je eden ključnih namenov Morske oaze. Raziskovalci želijo ugotoviti, kako se različne morske združbe razvijajo skozi čas in kako se odzivajo na spreminjajoče se razmere v Jadranskem morju.