»Frizerstvo že dolgo ni več le obrt. Je umetnost, je psihologija in je resen posel. Svet se spreminja z bliskovito hitrostjo in kdor želi ostati uspešen, mora stopiti v korak s časom,« je ob odprtju kongresa poudaril Smiljan Škarica, predsednik sekcije frizerjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), ki je pripravila dogodek. Ob tem je opozoril, da si frizerji za svoje znanje, ustvarjalnost in trdo delo zaslužijo pošteno plačilo, zato oblikovanje cen storitev ne bi smelo temeljiti na občutku ali ugibanju, temveč na premišljenem izračunu.
Podobno je poudaril predsednik OZS Blaž Cvar, ki je opozoril, da se za uspešnim frizerskim salonom skrivajo leta izobraževanja, vlaganja v opremo in razvoja strokovnega znanja. »Salon mora zaslužiti dovolj za pošteno plačilo zaposlenih, razvoj in prihodnost podjetja,« je dejal in dodal, da obrtniki potrebujejo predvsem stabilno poslovno okolje, manj administrativnih obremenitev in več časa za delo s strankami.
Od umetne inteligence do prestižnih storitev
Pomemben del kongresa je bil namenjen poslovnim znanjem, ki lahko frizerskim salonom pomagajo do večje uspešnosti. Poljski poslovni mentor Dariusz Bączkiewicz je predstavil konkretne načine izračunavanja cen frizerskih storitev in možnosti uporabe umetne inteligence, med drugim chatGPT, pri vsakodnevnem poslovanju. Digitalna orodja lahko frizerjem pomagajo pri organizaciji dela, načrtovanju poslovanja in učinkovitejšem komuniciranju s strankami.
Udeleženci so spoznali tudi možnosti nadgradnje klasičnih frizerskih storitev v prestižnejša doživetja. Med njimi je vse bolj priljubljen koncept head spa, ki združuje nego lasišča, sproščanje in individualno obravnavo stranke. Takšne storitve lahko salonu prinesejo dodatno vrednost, strankam pa ponudijo več kot zgolj striženje ali barvanje las.
Toda uspešen salon ni odvisen samo od zadovoljnih strank, temveč tudi od zdravih in motiviranih zaposlenih. Prof. dr. Simona Šarotar Žižek je zato spregovorila o obvladovanju stresa, čuječnosti in zavedanju telesa, ki so v fizično in psihično zahtevnem frizerskem poklicu še posebno pomembni. Aljoša Marković, lastnik in direktor podjetja Etno restavracije, pa je predstavil pomen dobrega vodenja zaposlenih in jasne vizije podjetja.
Iz zakulisja pariškega tedna mode v slovenske salone
Za ustvarjalni vrhunec kongresa je poskrbel priznani frizerski mojster Mare Filipič, ki je na strokovno-praktičnem seminarju predstavil sodobne tehnike oblikovanja in spenjanja las. Z udeleženci je delil tudi sveže izkušnje iz zakulisja pariškega tedna mode, kjer nastajajo pričeske, ki pogosto napovedujejo prihodnje lepotne trende.
S praktičnimi prikazi je pokazal, kako lahko že majhne spremembe pri pripravi las, ustvarjanju teksture, volumna in zaključnih detajlih bistveno vplivajo na končni videz pričeske. Poudarek je bil na tehnikah, ki jih lahko frizerji prenesejo tudi v vsakodnevno delo v salonih.
Kongres je bil hkrati priložnost za povezovanje stroke in izmenjavo izkušenj. Smiljan Škarica je ob zaključku poudaril, da se lastniki salonov poleg ustvarjalnega dela vsakodnevno srečujejo tudi z zakonodajnimi, davčnimi in poslovnimi izzivi, pri katerih je pomembno skupno zastopanje interesov. »Zbornica je naš skupni glas. Je naš ščit in naš pogon. Ne bodite sami na svoji poslovni poti,« je frizerje pozval k povezovanju in sodelovanju v sekciji. Prav povezana stroka lahko po njegovih besedah doseže, da bo frizersko delo v družbi prepoznano in ovrednoteno tako, kot si zasluži.