Razbita kolesarska čelada je obležala med ostrim kamenjem ob cesti. Nekaj metrov stran je stalo kolo, čez vozišče pa je ležala odlomljena zapornica. Na kraju so bili reševalci in policisti. Prizor z vršiške ceste je nastal le nekaj dni po začetku polnega delovanja sistema, ki naj bi na najbolj obremenjenem slovenskem gorskem prelazu prinesel več reda, boljšo pretočnost in predvsem večjo varnost.
Toda v primeru, ki smo ga videli na lastne oči in tudi dokumentirali, se zapornica pred kolesarjem ni dvignila pravočasno. Kolesar je trčil vanjo, jo odlomil in odnesel s seboj, nato pa z vozišča padel na bližnje skalovje. Pred hujšimi poškodbami glave ga je na srečo obvarovala čelada, ki se je ob udarcu povsem razbila. Reševalci so ga odpeljali v urgentni center jeseniške bolnišnice, kjer so ga pregledali. Po naših informacijah ni utrpel hujših poškodb in je z njim vse v redu.
Dogodek so pozneje komentirali tudi na facebookovi strani Erjavčeve koče, planinske postojanke, ki stoji ob vršiški cesti na kranjskogorski strani, malo pod vrhom prelaza. »Nov dan, nova nezgoda. Danes je zapornico s seboj odnesel kolesar. Do nadaljnjega – prost testni prehod,« so zapisali.
Kaj sploh so zapornice na Vršiču?
Zapornice so osrednji del nove prometne ureditve na cesti čez Vršič. Postavljene so na obeh straneh prelaza: na kranjskogorski strani za jezerom Jasna in na trentarski strani pred odcepom za izvir Soče. Med njima je približno sedem kilometrov dolg odsek vršiške ceste z vrhom prelaza, planinskimi kočami in drugimi izhodišči.
Pred vsako kontrolno točko se cesta razširi v dva pasova. Desni pas je namenjen voznikom, ki želijo parkirati na vrhu Vršiča. Na zapornici prevzamejo parkirni listek, sistem pa jim vstop dovoli le, dokler so na javnih parkiriščih še prosta mesta. Njihova zasedenost je prikazana na LED-tabli pred zapornico. Levi pas je namenjen tranzitu – voznikom, ki želijo prelaz zgolj prečkati ali pot nadaljevati do drugih parkirišč, planinskih koč, Ruske kapelice oziroma izvira Soče. Prehod čez Vršič ostaja brezplačen in časovno neomejen.
Sistem pri avtomobilih temelji na prepoznavanju registrskih tablic. Ob izstopu naj bi zapornica vozilo znova prepoznala in se samodejno dvignila. Če tablice ne zazna, lahko voznik uporabi listek, ki ga je prejel ob vstopu. Pri motornih kolesih naj bi sistem zaznal registrsko tablico na zadnjem delu vozila.
Na vrhu prelaza je po novi ureditvi na voljo 80 parkirnih mest za osebna vozila, tri za vozila invalidov, 24 za motorna kolesa in dve za avtobuse. Urejenih je še osem mest za kratkotrajno, največ 15-minutno ustavljanje. Parkiranje bo do konca leta 2026 brezplačno. Rekonstrukcija vršiške ceste in ureditev parkirišč sta del projekta, za katerega je Direkcija za infrastrukturo z Gorenjsko gradbeno družbo sklenila približno 2,1 milijona evrov vredno pogodbo. Ta znesek ne zajema le zapornic, temveč tudi obnovo ceste, parkirišča, avtobusno postajališče in drugo spremljajočo infrastrukturo.
Za kolesarje postopka ni
Med uporabniki levega tranzitnega pasu so v dokumentaciji upravljalca omenjeni tudi kolesarji. A tu se pojasnila končajo. V javno objavljenih navodilih ni jasno zapisano, kako naj kolesar ravna pred spuščeno zapornico, na kakšen način ga sistem zazna in koliko časa mora čakati, da se zapornica odpre.
Kolo nima registrske tablice, na kateri temelji osnovno delovanje sistema. Prav tako ob kontrolni točki ni ustrezno označenega in varno urejenega kolesarskega obvoza. Prehod ob robu ceste, ki bi ga kolesar morda lahko uporabil, je preozek, zamejen z robnikom, kovinskimi stebrički in konstrukcijo zapornice. Za varno vožnjo ni primeren, še posebno ne na strmi cesti, po kateri se kolesarji pogosto spuščajo z večjo hitrostjo.
Kolesarju tako ostane vožnja po tranzitnem pasu naravnost proti zapornici. Prav tam se je zgodila nesreča: sistem je ni pravočasno dvignil, varne poti mimo nje pa ni bilo.
Istega dne še huda nesreča motorista
Nesreča kolesarja ni bila edini nevaren dogodek ob novih zapornicah. Policisti so bili 4. septembra ob 11.38 obveščeni o nesreči pri kontrolni točki na trentarski strani. Po ugotovitvah Policijske uprave Nova Gorica je 66-letni nemški motorist vozil po regionalni cesti z Vršiča proti Trenti. Zapornice ni pravočasno opazil. Ko jo je zagledal, je močno zavrl, izgubil ravnotežje in čez krmilo padel na vozišče.
Policija kot preliminarni vzrok navaja neprilagojeno hitrost, okoliščine nesreče pa še preverja. Motorist se je predvidoma huje poškodoval. Na kraju so mu pomagali reševalci in gasilci, nato so ga s helikopterjem prepeljali na zdravljenje v Univerzitetni klinični center Ljubljana.
Čeprav je policija dogodek naslovila kot trčenje v zapornico, iz njenega podrobnejšega opisa izhaja, da je motorist ob močnem zaviranju izgubil nadzor in padel. Kljub temu se postavlja vprašanje, zakaj zapornice na gorski cesti, ki jo vsak dan uporablja veliko tujih voznikov, ni pravočasno opazil.
Poškodovana že prvi dan
Težave so se začele takoj ob začetku polnega delovanja sistema. Že 1. septembra je nekdo eno izmed zapornic zvil in poškodoval, zato je ostala dvignjena. »Prvi dan brezplačnega testiranja zapornic na Vršiču in jih je neki mojster že zategnil in zakrivil, tako da so že neprestano v zraku. Sistem deluje,« so tedaj nekoliko cinično zapisali pri Erjavčevi koči.
Zapornice sicer niso povsem nove. Direkcija jih je poskusno vključila že oktobra 2025, da bi preverila njihovo tehnično delovanje in odzive uporabnikov. Že takrat se je pokazalo, da številni vozniki kljub velikim usmerjevalnim tablam ne vedo, na kateri pas se morajo razvrstiti. Nekateri niso upoštevali signalizacije, zaradi ustavljanja in obračanja pa je prihajalo do zmede.
Na morebitne nove zastoje in težave so med pripravo projekta opozarjali tudi nekateri prebivalci Trente. Država je kljub pomislekom vztrajala, da bosta dva ločena pasova omogočila nemoten tranzit, preprečila kaotično parkiranje na vrhu in zmanjšala obremenjevanje občutljivega območja Triglavskega narodnega parka.