Dom starejših občanov (DSO) Naklo, kjer so lani po petih letih ostali brez tržiškega upravljalca, je z letošnjim letom začel upravljati radovljiški dom dr. Janka Benedika (DJB). Prejšnji upravljalec se je za prekinitev pogodbe lani odločil zaradi velike kadrovske stiske. Prav kadrovske omejitve so pripeljale do tega, da se novi, radovljiški najemnik doma ni odločil, da bi v občini prevzel tudi izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu. Občinski zavod, ki izvaja pomoč na domu, pa kadrovskih zahtev za vpis v register izvajalcev dolgotrajne oskrbe ne izpolnjuje. Občina se je znašla v precejšnji zagati, saj noben javni zavod oziroma dom za starejše občane, na katerega so se obrnili, ni hotel prevzeti izvajanja te dejavnosti v njihovi občini, kjer bo torej v primerjavi z drugimi občinami po državi zaživela s precejšnjo zamudo. Več kot pol leta po uveljavitvi pravice do oskrbe na domu, ki jo v praksi prejemajo šele prvi uporabniki v posameznih občinah, javna mreža izvajalcev še vedno ni dokončno vzpostavljena.
Pristop bi moral biti sistemski
»Ministrstvu za solidarno prihodnost smo večkrat predlagali, da bi se bilo treba pomanjkanja izvajalcev storitev dolgotrajne oskrbe na domu lotiti sistemsko. Država je namreč ustanovitelj javnih zavodov, ki tvorijo mrežo domov za starejše občane, in trdno smo prepričani, da bi bili ti najboljši izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu, vsaj v občinah, kjer že delujejo na področju institucionalne oskrbe,« je opozoril Marko Čehovin, direktor nakelske občinske uprave.
Dodal je, da bi država oziroma pristojno ministrstvo za solidarno prihodnost svoje ustanoviteljske pristojnosti lahko uporabilo tako, da bi domovi za starejše občane na območjih, kjer že izvajajo svoje dejavnosti, morali prevzeti tudi storitve dolgotrajne oskrbe na domu. »Tako pa smo občine same prepuščene iskanju storitev in nekatere tudi prisiljene v podeljevanje koncesij zasebnim izvajalcem,« je poudaril sogovornik.
Najbolj realna možnost je, da bi dolgotrajno oskrbo v Naklem izvajal zasebni zavod za pomoč in oskrbo na domu Jutro iz Kočevja, ki to storitev že izvaja v več drugih občinah. Da bi z zavodom lahko sklenili koncesijo, so nakelski občinski svetniki na seji sredi decembra sprejeli odlok, na podlagi katerega bodo lahko objavili razpis za koncesionarja. Župan računa, da bodo s koncesionarjem desetletno pogodbo podpisali februarja.
Občina je, kot nam je zaupal direktor nakelske občinske uprave, sredi lanskega leta ministrstvu za solidarno prihodnost z dopisom predlagala tudi rešitve za dolgoročno izvajanje institucionalnega varstva starejših v Naklem, med drugim prenos lastništva objekta na državo pod pogojem, da se dejavnost institucionalnega varstva starejših prek javnega zavoda v Naklem izvaja dolgoročno. Uradnega odgovora glede morebitnega odkupa objekta od ministrstva še niso prejeli.
V nakelskem domu, ki je polno zaseden, v tem času sicer biva 51 oskrbovancev. Po Čehovinovem mnenju je, glede na to, da najem traja šele dobra dva tedna, prezgodaj za kakršno koli oceno, a da na občini verjamejo, da bodo z najemnikom dobro sodelovali. Na občini so pred novim letom v pritličju doma preuredili dve sobi v dnevni prostor, ki je potreben za uvedbo verificiranega varovanega oddelka, preurejene prostore pa si je že ogledala tudi komisija za ugotavljanje minimalnih tehničnih zahtev izvajalcev socialnovarstvenih storitev pri ministrstvu za solidarno prihodnost.