Svoje mesto je Aleksander Saša Arsenovič zaznamoval že v 90. letih, ko je vanj pripeljal novo obliko druženja in zabave. Mehiška restavracija Tako's ni bila drugačna zgolj vizualno, po zaslugi izjemnega grafičnega oblikovalca Željka Serdarevića. To je bil edini lokal, v katerem si lahko čez dan jedel za tisti čas eksotično hrano, ponoči pa si na mizi plesal v objemu alkoholnih hlapov.
Spoznala sva se prek glasbe, ko sem kot študent delal v trgovini z zgoščenkami. Vedel je, kaj išče, a hkrati je bil zmeraj pripravljen prisluhniti nasvetu. Čez čas me je povabil, naj mu v lokalu vrtim glasbo. Bil je korekten, a zahteven delodajalec. Vsak večer je pri strežbi pikolovsko kontroliral večerni promet, bodisi v živo bodisi po telefonu, poklical je tudi z dopusta.
Zgodba o uspehu Saše Arsenoviča je spisana v tandemu z mlajšim bratom Markom. Najzmagovitejšo poslovno odločitev sta sprejela leta 1997, ko sta odprla butik mode. Iz majhne trgovine v Vetrinjski ulici je zraslo zastopstvo za S.Oliver za ves Balkan. Podjetje danes skupaj s hčerinskimi družbami zaposluje skoraj 500 ljudi.
Zaradi podjema z nemškim tekstilnim gigantom sta se Saša in Marko redno uvrščala na seznam sto najbogatejših Slovencev. Leta 2006 sta propadlo veleblagovnico Kvik preobrazila v Galerijo Gosposka. Trgovski del se dolgoročno ni zmogel zoperstaviti nakupovalnemu mrtvilu v središču mesta, dolgo sta pravo vsebino iskala tudi restavracija in vinoteka Rožmarin.
Leta 2009 sta Arsenovičeva najprej prodala Tako's, štiri leta kasneje sta prodala še S.Oliver investicijski družbi Texlog, ki spada v nemško skupino S.Oliver Bernd Freier. Kupnina za stoodstotni delež naj bi znašala najmanj 15 milijonov evrov. Kmalu zatem sta se brata poslovno razšla. Marko je ostal predsednik uprave podjetja S.Oliver, ki na leto ustvari več kot dvajset milijonov prihodkov, usmeril se je še v izvedbo številnih nepremičninskih projektov doma in v tujini. Saša je prevzel gostinsko zgodbo in nadaljuje revitalizacijo starega mestnega jedra.
Zagonski kapital prigaral na pesku
Saša Arsenovič, sin veterinarja in sodnice, je po izobrazbi pravnik. Na višji pravni šoli je diplomiral leta 1990, naslov diplomskega dela je bil Nekateri vidiki varstva potrošnikov. Visokošolski študij sta ustavila rimsko pravo in igranje tenisa.
Američani bi rekli, da je »self-made millionaire«. Začetni kapital, s katerim je kupil propadajočo nepremičnino v Mesarskem prehodu, si je prigaral v znoju in z odrekanjem. V Markdorfu ob Bodenskem jezeru je skoraj desetletje igral in učil tenis. Na igrišču je takrat preživel tudi po trinajst ur na dan, se pohvali. »Tenis je moja prva ljubezen, to ostaja in ga še vedno najraje igram, in ko imam težave, da se 'zložim', se najdem. Na tenisu se znam najbolje izmeriti, kje sem,« je dejal v lanskem pogovoru za Večer.
V mladosti je kot član Teniškega kluba Branik dosegel več turnirskih uspehov. Mednarodni preboj mu je ostal nedosegljiv. Zdaj je aktualni ekipni prvak v državni veteranski ligi. Tenis tudi še igra v avstrijski veteranski ligi.
Zmagovalna mentaliteta športnika se zrcali v njegovem gospodarskem udejstvovanju. Vse mora biti naj, pa čeprav je to v gastronomiji težko merljivo. Njegove pice so večje od krožnika, na katerem jih postrežejo. Njegovi stejki so pripravljeni na najbolj vročem ognju. Vinska karta v vinoteki je polna najdražjih bordojcev.
Po njegovih besedah je večino pomembnih tekem dobil z vztrajnostjo. Pri sklepanju poslov ima podoben pristop kot pri športu. Arsenovičeva nepopustljivost pri doseganju čim ugodnejše cene je razvpita. Če na pesku šteje vsaka točka, za pogajalsko mizo šteje vsak evro. Večino svojih projektov financira z bančnimi posojili.
Bori se za vsako žogico in za vsak evro
Enainpetdesetletni Mariborčan se je dokazal v prenovi propadajočih stavb v središču Maribora. Lani je vdahnil življenje poslopju z več kot 600 let starimi temelji, v katerem je nekoč bila Tscheligijeva pivovarna, kasneje pa je bilo znano kot gostilna Koper. Gostilna in hotel Maribor sta občutno polepšala veduto mesta.
Z novim butičnim hotelom je zdaj ozaljšal Vojašniški trg, na katerem ima še dve nepremičnini, eminentni Žički dvor in Stari radio. Za njegova prizadevanja za obnovo kulturnih spomenikov in velik prispevek k revitalizaciji starega mestnega jedra Maribora mu je Slovensko konservatorsko društvo lani podelilo Steletovo priznanje. Časnik Večer in Štajerska gospodarska zbornica pa sta njegovemu podjetju Galerija Gosposka podelila naziv najboljšega mikro podjetja v regiji.
»Niste nikoli razmišljali, da bi šli v politiko?« ga je leta 2014 vprašala novinarka Večera. »Za zdaj ne. Včasih me zamika, ko vidim, da se stvari ne odvijajo tako, kot bi se lahko in morale, čas pa teče. Takrat me zagrabi, da bi začel delovati širše in ne le pri svojih projektih. Ni mi pa všeč način političnih igric, ki so same sebi namen. In preveč rad imam svojo družino.«
Decembra je znova postal oče. S študentko arhitekture Katjo Jaušovec, ki v njegovih nepremičninskih projektih skrbi za oblikovanje interjerjev, sta postala starša Aleksandru.
Gratis golaž za overjen podpis podpore
Še letos spomladi je vztrajal pri tem, da nima političnih ambicij. Da se ne bo spuščal v lokalno politiko in da ostaja v gospodarstvu. Zdaj si je vendarle premislil. Ko se je v četrtek sprehodil čez Glavni most in v spremstvu podpornikov napovedal župansko kandidaturo, je dejal, da je ključni impulz dobil na družinskem pogovoru s hčerama. Kandidaturi z blagoslovom SMC se poskuša izogniti tako, da bi do prihodnjega četrtka zbral več kot 900 podpisov za kandidaturo z neodvisno listo. Podpornikom je v zameno za overjen podpis obljubil kavo ali golaž, je včeraj objavil Večer. Arsenovič se v zvezi s tem zdaj izgovarja, da se je le šalil in da noben podpornik doslej ni naročil brezplačnega obroka v njegovi gostilni.
Kot župan bi se utegnil hitro znajti v navzkrižju interesov. Kaj bo, če bo neka načrtovana občinska poteza najbolj koristila njegovim gospodarskim projektom? Arsenovič odgovarja, da bo to dilemo razrešil tako, da bo vodenje podjetja prepustil dolgoletnemu sodelavcu Boštjanu Hedžetu, gradbene projekte pa bo zamrznil. Slednjo predvolilno obljubo bo težko izpolnil. Banke najbrž ne bodo naklonjene zamisli, da bodo kupljene in zastavljene nepremičnine še leta samevale.
