Kot je na včerajšnji seji komisije za lokalno samoupravo in lokalni razvoj državnega sveta RS dejala Helena Šolar z ministrstva za okolje in prostor, so zaradi lokalnega nasprotovanja in ekonomske neupravičenosti optimiziranega predloga predlagane trase skozi Laško preučili še morebitne minimalne alternative, da bi z njimi na bolj racionalen način dosegli enake načrtovalske cilje. Študijo so že dopolnili, vendar o podrobnostih, ki jih ljudje v Laškem, na Kozjanskem in v Zasavju tako težko pričakujejo, še ne želijo govoriti. Šolarjeva je včeraj konkretno izpostavila samo dva projekta, in sicer priprave na rekonstrukcijo ceste Celje-Šentjur-Dobovec, ki bo vsaj delno rešila težave Kozjanskega, in priprave na rekonstrukcijo ceste od Hrastnika proti Zidanemu Mostu.

Kot je znano, si na Kozjanskem zelo prizadevajo, da bi država zgradila tretjo razvojno os skozi njihove kraje. Jože Artnak, šentjurski podžupan in predsednik civilne iniciative, v katero so se združili najuglednejši gospodarstveniki z območja Kozjanskega, je ponovno poudaril, da želijo biti resen razvojni partner in da nočejo ostati rezervoar poceni delovne sile. Ko je utemeljeval, zakaj Kozjansko potrebuje tretjo razvojno os, je izpostavil veliko brezposelnost in beg možganov v večja, razvitejša okolja. V Laškem so mnenja različna. Civilna iniciativa Naša prihodnost podpira umestitev nove ceste skozi Laško, Civilna iniciativa krajanov Laškega pa je že večkrat jasno povedala, da temu projektu zaradi uničujočih posledic ostro nasprotuje. Ljudje, ki bi bili najbolj prizadeti, so pripravljeni tudi z zaporami cest izraziti svoje nasprotovanje. Njihov predstavnik Peter Krašovec je včeraj poudaril, da bi bilo neposredno prizadetih ob trasi kar 1600 ljudi ter da svoje zemlje in zdravja ne bodo prodali zaradi interesov kvazirazvoja, kapitala, lobijev in stroke.