Ko se je zobozdravnik Želimir Božić pred leti upokojil, se je odločil, da ne bo prenehal delati. Zobe je začel brezplačno popravljati ljudem, ki si ne morejo privoščiti stroškov zobozdravstvenih storitev. Sprva je nekaj ljudi oskrbel v sodelovanju s Slovensko karitas, a je nastala težava, ker ni bilo mogoče izdelati jasnih kriterijev, kdo je upravičen do brezplačne zobozdravstvene oskrbe. Potem se je povezal s postojnskim centrom za socialno delo, ki skrbi za administrativni del, in v sodelovanju s Slovensko filantropijo je sredi leta 2017 začela delovati njegova pro bono ambulanta, ki je odprta enkrat na teden. Od takrat je oskrbel 135 ljudi, ki so opravili okrog 550 obiskov.
Za vse enaka oskrba
V njegovo ordinacijo v Matenji vasi prihajajo ljudje iz občin Pivka in Postojna, iz Ljubljane pa tudi prosilci za azil. »Nisem želel sam določati, kdo lahko pride. Zdaj je sistem takšen, da se uporabnik oglasi na centru za socialno delo. Če ugotovijo, da je upravičen do oskrbe, me pokličejo, da določimo datum. Potem mu center za socialno delo izda napotnico, ki velja pol leta,« je razložil. V ambulanto poleg prosilcev za azil pride največ ljudi v srednjih letih, ki so izgubili službo, pa tudi starejših, nekaj uporabnikov pripada mlajši generaciji. Poudarja, da ne glede na to, kdo pride k njemu, za vse poskrbi enako. Po najboljših močeh in tako, kot je to počel, preden se je upokojil.
Razložil je, da zdravje zob vpliva na zdravje celega telesa, lahko pa tudi na vključevanje v družbo. »Ko smo ljudem, ki so imeli 15 ali 20 nezdravih zob, popravili zobe, se ni izboljšalo le njihovo zdravstveno stanje, ampak tudi socialni status, dobili so samozavest. Tisti, ki so delali na primer v gostinstvu in trgovstvu, težko dobijo službo, če so škrbasti. Nekaj ljudi, ki sem jim saniral zobe, je potem dobilo službo.« Nekaterim je uredil tudi protezo, čeprav sprva ni imel tega namena. Vendar je potem dobil nekaj donacij. Tako so v treh letih uporabniki njegove ambulante dobili 36 protez. »Še trije ali štirje čakajo nanjo. Dobili jo bodo, če bomo imeli denar. Letošnje leto je takšno, da si niti ne upam vprašati za donacije. Naši donatorji so manjša lokalna podjetja,« je dejal in razložil, kako se financira pro bono ambulanta. Delo, prostor in aparature prispeva sam, občini Postojna in Pivka plačata stroške elektrike in vode, material prispevajo donatorji, delo tehnika za zobno protetiko pa prav tako financira z donacijami. »Tehniku ne morem reči, naj dela zastonj. Kakšno protezo bi že naredil brezplačno, več pa težko. Njegovo delo stane od 160 do 250 evrov na protezo,« je dejal in ocenil, da so doslej opravili za okrog 20.000 evrov brezplačnih zobozdravstvenih storitev.
Vedno so potrebna doplačila
Želimir Božić pravi, da je bil vedo nagnjen k temu, da je treba pomagati ljudem in kaj narediti tudi za svojo dušo, ne za plačilo. »V zobozdravstvu je bilo vedno treba nekaj doplačevati. Tudi če imaš urejena vsa zavarovanja, je vedno nekaj, česar zavarovalnica ne priznava ali so nadstandardne storitve in jih je treba doplačati. Ko še nisem bil v pokoju, sem tako opazil, da nekateri pacienti kar naenkrat niso več prihajali. Potem sem ugotovil, da si popravila zob niso mogli privoščiti,« je razložil enega do virov motivacije za prostovoljno delo.
Že takrat je včasih kaj naredil zastonj. Vrsto let je vodil tečaj prve pomoči pri Rdečem križu, bil pa je dejaven tudi kot vodja skupine anonimnih alkoholikov in predsednik medobčinskega združenja gluhih. »Imel sem dva gluha uporabnika. Zato sem se pozanimal, ali obstaja tečaj, da bi se naučil osnov znakovnega jezika. Tako se je začelo sodelovanje,« je dejal in dodal, da je zdaj vključen tudi v delo krajevne skupnosti v Matenji vasi.
