Potem ko so ob 9. uri zjutraj odprli vrata v svet na robu nevidnega, kjer domišljija poganja kolesje, nista minili dve uri, ko je bilo v Marmorni dvorani že 700 ljudi. Bogata ponudba izdelkov, knjig, stripov, namiznih iger, delavnic, predavanj in pogovorov je pritegnila pisano množico, med katero ni manjkalo posameznikov, ki so se preoblekli v svoje najljubše like. Medtem ko je denimo lepa coprnica Lenka z dolgimi belimi lasmi mimoidočim razlagala pravila namizne igre D&D, se je na predstavitvi prvega slovenskega prevoda knjige Veščec: Zadnja želja oglasil Geralt iz Rivie, ali pa se je pri stojnici ustavila mušnica iz videoigre Mario ter številni drugi, tudi estetsko zelo dovršeni junaki. »Bilo je več kot 2500 obiskovalcev. Običajno jih je bilo okoli 2000, zdaj po dveh letih pavze pa je bila gneča že zjutraj. Ogromno je bilo otrok in mladih družin. Letos smo imeli tudi rekordnih 63 razstavljalcev s stojnicami. Vedno več je ustvarjalcev z različnih področij od ilustracije, snovanja namiznih iger do piscev fantazijske literature, ki se lahko na konvenciji predstavijo in povežejo z drugimi,« pojasni organizatorica dogodka Rebeka Žerovnik iz kulturno-umetniškega društva Šmaug.
Konvencija niso samo maske
Vsakič veliko pozornosti pritegne tako imenovano cosplay tekmovanje, na katerem se predstavijo obiskovalci, preoblečeni v fantazijske like. A Žerovnikova poudarja, da je to samo majhen del celotnega dogajanja: »Vse od začetka konvencije je bil velik poudarek na literaturi, ker smo organizatorji v prvi vrsti ljubitelji fantazijskih in znanstvenofantastičnih knjig. To se pozna v programu, ponudbi in tudi pri obiskovalcih. Letos smo imeli precejšnje število novoizdanih knjig, tako prevodov kot slovenskih avtorjev, in to zelo dobre kvalitete.« S pisci fantazije se je na konvenciji pogovarjala urednica bloga Booknjiga Urška Bračko: »Ko sem se z Julijo Lukovnjak, Janom Bilogradičem in Jakobom Kondo dogovorila za pogovor, niti približno nisem pričakovala tako odličnega odziva. Ljudi slovenska fantazijska literatura resnično zanima. Prišli so nas poslušat, sedeli so ob straneh predavalnice in stali ob zidovih, saj je zmanjkalo sedežev. Na koncu pa so še pokupili vse izvode! Enkratno, upam, da bo zanimanja za slovenske fantazijske avtorje še več!«
Strup je v majhnih stekleničkah
Warhammer 40.000 je priljubljena strateška namizna igra. Njena dodana vrednost je, da si lahko igralci sami sestavijo in pobarvajo svoje miniaturne figure. Ker je bila na delavnici za barvanje velika gneča, so morali v društvu Wargaming Slovenija postaviti še eno mizo. »To je krasen dogodek, kjer se lahko predstavimo širši publiki. Ta igra zahteva medsebojno druženje, vsebuje ta pristen osebni stik. Lahko sestavljaš figure, bereš knjige o svetu te igre ali pa samo igraš in se pred teboj odvije epska bitka na namizju,« razloži podpredsednik društva Andrej Talajič. Tisti dan so organizirali tekmovanje najbolje pobarvanih podobic iz različnih domišljijskih svetov. Sogovornik se smeje, pravi, da je bilo kar smešno: »Ljudje so navdušeni, da lahko prinesejo svojo figurico na ogled. Zmagala pa je tista, za katero človek ne bi pričakoval. Ni bila niti najlepše pobarvana. Zmagal je en čisto majhen palček, ki je že zaradi imena sam po sebi zanimiv. Največ pozornosti in glasov je tako pobral palček Pogube. Očitno ni treba sto ur porabiti za barvanje, včasih je že ideja dovolj, da zmagaš.«
Nič piflarjev, samo geeki
Ljubitelji fantazije in znanstvene fantastike ne marajo besede piflar, pove Žerovnikova. »To je slabšalni izraz, ki v resnici ne izraža tega, kar se tukaj dogaja. Raje imamo angleški izraz geek, za katerega pri nas še nimamo prevoda. Geek je strasten ljubitelj, ki pozna vse izdaje določene knjige, ki filma ne gleda le skozi oči gledalca, ampak ve tudi, kje so film snemali, kdo so igralci, kakšne tehnike so uporabili, morda pozna tudi vse prejšnje filmske verzije. Smo ljubitelji, ki gremo v detajle. Povezuje nas močna ljubezen do literarnih, stripovskih, filmskih in igričarskih tem.«
Ob osmih zvečer, ko so že začeli pospravljati in je fantazija počasi popuščala, se je med stojnicami sprehajala navdušenka nad stripi Tanja Kaučič. Na konvencije ne hodi veliko, a kadar pride, je to z velikim veseljem: »Strip je najboljši medij za prenos tega, kar hočeš povedati. Kar se zgodi, je za zmeraj ujeto v sliki. Najboljši stripovski ustvarjalci ujamejo trenutek. Film se vrti, scena se izgubi. V stripih pa ostane.«
