Romana Učakar je bila do nedavna podžupanja občine Kamnik, v okviru Liste župana Mateja Slaparja, iz katere so jo po odločitvi župana razrešili. »V partnerstvo sem vstopila z iskrenim prepričanjem, da bomo delovali povezovalno in usklajeno v dobro občine Kamnik, zato sem tudi z vso odgovornostjo in veliko energije županu vodila vso predvolilno kampanjo, saj sem verjela tako v skupni program kot ekipo,« pojasnjuje Učakarjeva. Politično delovanje je razumela kot prostor dialoga, medsebojnega zaupanja in skupnega iskanja rešitev, a se je sčasoma izkazalo, da so bile razlike v razumevanju vodenja občine in razvojnih prioritet prevelike, da bi sodelovanje lahko dolgoročno uspevalo. »Začetno sodelovanje je imelo svojo vrednost – meni osebno je prineslo pomembne izkušnje in širši vpogled v delovanje občine, razhajanja v razumevanju načina vodenja pa so bila takšna, da dolgoročno sodelovanje v taki obliki ni več mogoče,« dodaja.
Razrešitev Učakarjeva dojema predvsem kot odraz razlik v načinu upravljanja občine in ne kot osebni spor. »Sama zagovarjam vključevanje stroke, odprto razpravo in širše usklajevanje pri pomembnih odločitvah. Kadar se pristopi dolgoročno razlikujejo, je težko ohranjati popolno usklajenost. Na to gledam kot na politično in konceptualno razhajanje, ne kot na osebni spor,« pojasnjuje.
Lojalnost, strokovnost in prostor za nestrinjanje
Glede vprašanja lojalnosti politični ekipi in dolžnosti opozarjanja na strokovne ali etične pomisleke Učakarjeva poudarja, da je lojalnost pomembna, a nikoli ne sme prevladati nad strokovnimi argumenti in etično odgovornostjo: »Javni funkcionar je najprej odgovoren občankam in občanom. Če se pojavijo strokovni ali etični pomisleki, je dolžnost, da se nanje opozori – spoštljivo, argumentirano in odgovorno. Lojalnost pomeni pošteno sodelovanje in iskren dialog, ne pa molk ob vprašanjih, ki zadevajo javni interes.«
V lokalni politiki po njenem mnenju še vedno primanjkuje prostora za argumentirano nestrinjanje brez osebnih posledic. »Različno mnenje bi moralo biti razumljeno kot prispevek k boljšim rešitvam. V praksi pa se hitro dojema kot nasprotovanje ali nelojalnost,« pojasnjuje. Vidi, da so bila razhajanja pogosto vezana na način dela in sprejemanja odločitev, pri čemer je sama zagovarjala več kolektivnega usklajevanja, redne vsebinske kolegije in širšo razpravo pri ključnih razvojnih vprašanjih. »Verjamem, da tak pristop dolgoročno prinaša bolj stabilne in premišljene odločitve,« pravi.
Po njenih izkušnjah je bil model odločanja v občini bolj centraliziran. »Osebno verjamem v več sodelovanja in vključevanja različnih pogledov. Ko so pomembne odločitve rezultat širše razprave, so tudi bolj vzdržne in lažje sprejete v lokalni skupnosti,« pojasnjuje.
Transparentnost in strokovna podlaga pri pripravi večjih investicij in porabi proračunskih sredstev sta po njenem mnenju ključna elementa, ki zahtevata visoke standarde preglednosti, jasne finančne okvire in odprto komunikacijo z javnostmi. »Pri večjih projektih si želim višjo raven transparentnosti in strokovne podlage. Tukaj ne gre za vprašanje politike, temveč odgovornosti do občanov,« poudarja.
Odhodi strokovnjakov in strateški razvoj občine
Učakarjeva je posebej izpostavila odhode izkušenih strokovnih sodelavcev, ki jih razume kot simptom širšega problema v organizacijski kulturi: »Kadar organizacijo zapuščajo ljudje z dolgoletnimi izkušnjami, je to signal, da je treba resno razmisliti o delovnem okolju, načinu komunikacije in stopnji zaupanja med vodstvom in zaposlenimi. Stabilna in strokovno močna uprava je temelj uspešnega razvoja vsake občine.«
Prav tako meni, da stroka pri nekaterih ključnih razvojnih vprašanjih ni bila dovolj slišana. »Večje investicije in razvojne usmeritve morajo temeljiti na jasnih strokovnih podlagah in odprti razpravi. To zmanjšuje tveganja in povečuje kakovost odločitev,« pravi. Po njenem mnenju je notranje zaupanje med političnim vodstvom in strokovnimi službami ključno za stabilno delovanje občine, saj stroka zagotavlja zakonitost, izvedljivost in dolgoročno vzdržnost odločitev.
Pomembni lokalni projekti
Med strateško najpomembnejše projekte občine Učakarjeva uvršča zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo, prenovo Knjižnice Franceta Balantiča, nadaljnji razvoj komunalne infrastrukture, premišljeno prostorsko načrtovanje območja Barutane ter jasno dolgoročno usmeritev razvoja Velike planine in športne infrastrukture. »Primer vodovodnega sistema Iverje je pokazal, kako pomembni in hkrati občutljivi so sistemi, ki neposredno vplivajo na zdravje ljudi. Pitna voda mora biti absolutna prioriteta občine,« poudarja.
Pri komunalnih projektih in večjih investicijah, kot je prenova knjižnice, je po njenih besedah ključno, da so odločitve podprte z jasno projektno dokumentacijo, realnimi finančnimi okviri in odprto komunikacijo z javnostmi. Območje Barutane zahteva dokončno ureditev prostorskega okvira, saj trenutno kaže znake neurejenega razvoja z različno dejavnostjo in infrastrukturnimi izzivi, ki povzročajo negotovost med uporabniki. Pri Veliki planini je odločitev o modelu razvoja ključna – ali bo poudarjen trajnostni, butični model ali širše turistične obremenitve – kar mora temeljiti na analizah vplivov na prostor, okolje in lokalno skupnost. Podobno velja za športno področje, kjer ima Kamnik velik potencial, ki pa zahteva sistematičen razvojni načrt in stabilno podporo.
Razrešitev je Učakarjevo utrdila v prepričanju, da občina potrebuje bolj vključujoč in strokovno podprt model upravljanja, ki temelji na dialogu, zaupanju, jasnih razvojnih prioritetah in odgovornem ravnanju z javnimi sredstvi. »Verjamem v politiko, ki gradi mostove in ne poglablja razhajanj,« poudarja. Glede na svoje politične prihodnosti pa pravi, da bo nadaljevala kot samostojna svetnica, da bi lahko delovala neodvisno in v skladu s svojimi načeli. »Odločitve o kandidaturah zahtevajo tehten razmislek in odgovornost do občanov. Če bom ocenila, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami prispevam k drugačnemu modelu upravljanja občine, bom to odločitev pravočasno in jasno predstavila javnosti,« sklene Romana Učakar. x