Prostor skupnostnega dela (angleško coworking) v Impact Hub Ljubljana, ki je del globalne verige s sedežem na Dunaju, je dokaj mlad. V pritličju stavbe Ljubljanske borze so ga odprli lani jeseni, zaradi zanimanja so se letošnjo pomlad še razširili in tako uporabnikom na isti lokaciji ponudili prostore tudi v tretjem nadstropju. Delovne mize, manjše pisarne, sobe za sestanke, kuhinja in soba za druženje, skoraj vse pa opremljeno z veliko sobnega zelenja in naravne svetlobe – to so prostori, ki jih ponujajo posameznikom, večinoma samozaposlenim, različnih profesionalnih profilov.

Impact Hub Ljubljana so ustanovile štiri organizacije – Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, Slovenska agencija za mlade, Youth Health Organisation ter Inštitut za zdravje in okolje – z vizijo vzpostavljanja raznolike skupnosti socialnih podjetnikov in podjetnikov s pozitivnim učinkom na družbo (impact podjetnikov), vlagateljev, organizacij ter vseh z željo po doseganju pozitivnih sprememb za družbo in planet. To je identiteta, ki so si jo začrtali v ljubljanskem coworkingu ob Bavarskem dvoru. Kot pravi vodja prodaje in programov Impact Huba Ljubljana Ana Belac, je »naš namen, tudi skozi programe, ki jih izvajamo, spodbujanje krožnega gospodarstva in socialnega podjetništva, pri čemer povezujemo različne deležnike«. Delovne prostore si tako delijo zelo različni uporabniki, poleg nekaj socialnih podjetnikov pri njih delujejo tudi zagonska podjetja, razvijalci, oblikovalci, marketingarji in drugi samozaposleni, ki bi sicer delali doma. »V zadnjih letih coworking postaja zelo razširjena oblika dela in miselnost, da ni nujno, da imaš svojo pisarno in delovno mizo, temveč lahko prihajaš v fleksibilen delovni prostor, kjer je bogastvo to, da se lahko srečuješ z drugimi, se uveljavlja tudi v Sloveniji. V tem smislu se je veliko spremenilo tudi po epidemiji, saj vedno več podjetij krči svoje delovne površine, kultura dela pa se razvija v bolj fleksibilno smer, v smislu hibridnega dela, ki pomeni preplet dela od doma in dela v prostoru, kjer nimaš nujno svoje stalne mize,« pojasnjuje Ana Belac.

Poleg tega so med uporabniki prostorov skupnostnega dela pogosto tudi digitalni nomadi. Teh je, kot svoje izkušnje posreduje sogovornica, v Impact Hubu Ljubljana največ poleti, saj takrat v mesto prihaja precej tujcev, ki potujejo in hkrati delajo. V prostore coworkinga pridejo ne le zato, ker lahko v njih v času svojega potovanja delajo, temveč tudi zato, ker v novem okolju tudi najlažje koga spoznajo. V Impact Hubu, kjer je članov med 80 in 100, v pisarne redno prihaja od 30 do 40 samostojnih podjetnikov, svobodnjakov, ki delajo za podjetja v tujini, in zaposlenih v zagonskih ali srednje velikih podjetjih. Uporabniki si lahko izberejo različne pakete, od dnevnega obiska, ki stane 25 evrov (brez DDV), do mesečnih najemov, ki stanejo od 169 do 299 evrov (brez DDV).

Mreženje, izmenjava in druženje

Med razlogi, zaradi katerih uporabniki prihajajo v prostore za coworking, najbolj izstopa želja po povezovanju, izmenjavi mnenj in druženju, sledi ji oziroma spremlja jo še potreba po pobegu iz domače pisarne. Prav pomena skupnosti se zavedajo tudi upravljalci prostorov za skupnostno delo. »Želimo oblikovati okolje, kjer se podjetniki lahko srečujejo, mrežijo in snujejo nove ideje,« pravi Belačeva.

Za eno od delovnih miz ljubljanskega Impact Huba redno dela računalniški inženir Rodoljub Petrović, ki se je že dolgo nazaj iz Beograda preselil v Slovenijo, pred tem pa je prostore za coworking veliko uporabljal v tujini. »Lahko si najamem lastno pisarno in sem v njej zdolgočasen ter depresiven, ali pa delam v coworking prostoru, kjer se lahko med odmorom ob kosilu ali kavi s kom kaj pogovorim, lahko si pri čem pomagamo in izmenjujemo znanje ter izkušnje. Fizične navzočnosti ne more nadomestiti nobena spletna stvar,« pomen srečevanja v prostorih skupnostnega dela poudarja računalniški strokovnjak. Podobno misli Ivan Vandot, prav tako računalniški inženir, ki se je prav tako iz Beograda v Ljubljano preselil pred petimi leti. »Pomembno mi je, da grem delat stran od doma, poleg tega bi mi v domači pisarni manjkala družba. V Hubu lahko greš s kom na kosilo ali kavo, med odmorom se lahko družiš, si pri čem pomagaš ali se celo poslovno povežeš.« Poleg tega, kot še poudarja sogovornik, glede na to, da gre za skupnost različnih profesionalnih profilov, tudi marsikaj izveš. Biti skupaj s sodelavci in hkrati obkrožen z ljudmi, ki se ukvarjajo z drugimi stvarmi, med prednostmi dela v coworkingu izpostavi tudi Jera Naglič iz podjetja Private Flight Global Limited, ki v Hubu za svoje delo najema celotno pisarno.

MP hub. coworking v Šiški

Ob Celovški cesti ima nasproti Aleje svoje prostore MP hub. coworking, ki ga je Zavod mladi podjetnik odprl leta 2019, od takrat pa so se na isti lokaciji že dvakrat širili. Po začetnem ustvarjanju do uporabnikov prijaznega okolja, v katerem so poskrbeli ne le za delovne prostore, temveč v družabnem delu tudi za ročni nogomet, playstation, masažni stol in sobo za počitek, se, kot pravi vodja MP huba. Borut Borštnik, sedaj posvečajo predvsem oblikovanju skupnosti. »Skupnost je na prvem mestu in v to vlagamo največ truda, saj je skupnost najtežje oblikovati. Coworking je privlačen z vidika stroškov in zato, ker je za vse poskrbljeno, vendar to ni glavni motiv za delo v skupnostnem prostoru. Na prvem mestu je to, da si obkrožen z ljudmi, s katerimi si lahko izmenjuješ ideje, znanje, mnenje, se povezuješ in si pomagaš,« prav tako poudarja Borštnik.

Pripadnost skupnosti, ki jo gradijo skozi leta, v MP hubu. spodbujajo na različne načine. »Veliko imamo aktivnosti, ki niso neposredno povezane z uporabo prostora in delom ter izobraževanjem, temveč spodbujajo druženje in povezovanje,« pravi Borštnik. Poleg letne skupne večerje in piknika se člani v MP hubu. velikokrat družijo tudi ob petkih ob pivu. »Med našimi člani se stkejo precej tesni stiki. Med tednom jih po pet ali šest skupaj hodi na kosilo, pogosto gremo skupaj na kakšno potovanje z avtom, poleti gre manjša skupina tudi na morje,« o vezeh, ki se tkejo v delovnem prostoru, pripoveduje Borštnik.

Stalni uporabniki v Šiški

V MP hubu. imajo 80 stalnih uporabnikov, dnevnih uporabnikov nimajo, mesečni najem mize stane 170 evrov (plus DDV). Med njihovimi člani so večinoma profesionalci s področja razvijanja in izvajanja različnih spletnih ter poslovnih storitev, delovna skupnost pa je mednarodna, saj v Šiški dela tudi kar nekaj tujcev, ki živijo v Ljubljani. Bor Cerar Lampič, ki deluje na področju poslovnega svetovanja oziroma optimizacije delovnih procesov, je s sodelavcem v MP hub. prišel zaradi potrebe po socializaciji in razmejitvi med delovnim ter domačim prostorom. »Med delom doma so mi manjkali stiki v živo, poleg tega se ti ob delu doma začne prostor dela in sprostitve mešati v eno ter je zelo težko vzdrževati ločnico med delovnim in prostim časom.« Kot še pravi uporabnik, sta ga po prihodu v MP hub. v to, da je tu ostal, dodatno prepričali kreativna energija, ki jo je mogoče čutiti, in skupnost posameznikov s specifičnimi znanji s področja podjetništva. Med neformalnimi srečevanji z različnimi profesionalci je v takšnem okolju mogoče dobiti veliko uporabnih delovnih nasvetov in slišati veliko mnenj. O pozitivni izkušnji dela v MP Hubu. pripoveduje tudi Igor Panjan, direktor podjetja Red Bumerang, ki ima v coworkingu v Šiški svojo pisarno, s čimer svojim zaposlenim omogoča, da delajo od doma in imajo hkrati pisarno. V MP hubu. sta mu všeč predvsem mednarodno okolje in skupnost različnih profilov posameznikov, od katerih ob kosilu ali druženju med odmorom lahko izveš »več o specifikah marsikaterega posla, kar nam lahko pomaga tudi pri našem delu«.