Kamniška Bistrica v poletnih mesecih privablja številne obiskovalce, ki iščejo osvežitev v hladni rečni vodi. Toda najnovejše analize Centralne čistilne naprave (CČN) Domžale - Kamnik razkrivajo, da kakovost vode vzdolž reke ni povsod enaka. Medtem ko je voda v zgornjem toku izjemno čista, meritve nižje po toku opozarjajo na prisotnost fekalnega onesnaženja, zaradi katerega je kopanje ponekod lahko nevarno.
V CČN Domžale - Kamnik poudarjajo, da se kemična kakovost vode sicer izboljšuje, mikrobiološka slika pa predvsem dolvodno od čistilne naprave še vedno ostaja skrb vzbujajoča.
Od kristalno čiste vode do opozorila pred kopanjem
Strokovnjaki so letos analizirali tri priljubljene lokacije ob Kamniški Bistrici. Pri ocenjevanju varnosti kopanja sta bila ključna kazalnika bakteriji Escherichia coli (E. coli) in intestinalni enterokok, ki sta naravno prisotni v črevesju ljudi in živali. Njuna prisotnost v vodi pomeni jasen znak fekalnega onesnaženja in lahko kaže tudi na prisotnost drugih zdravju nevarnih mikroorganizmov.
Najbolj spodbudni rezultati prihajajo z merilnega mesta Drinov rob v bližini izvira reke. Tam so izmerili zgolj 22 kolonijskih enot bakterij na 100 mililitrov vode, kar je daleč pod mejnimi vrednostmi. Meritve so pokazale tudi nizko prevodnost in visoko vsebnost raztopljenega kisika, kar potrjuje odlično ekološko stanje reke. Edina posebnost je temperatura vode, ki tudi sredi poletja ostaja okoli 10 stopinj Celzija.
Povsem drugačna slika pa se pokaže že pri mostu v Študi, približno kilometer nad iztokom čistilne naprave. Tam je vsebnost bakterije E. coli dosegla 1000 CFU/100 ml, kar predstavlja mejo povečanega tveganja, tudi vrednosti enterokokov so bile tik pod varnostnim pragom. Čeprav je voda občutno toplejša in zato privlačnejša za kopalce, strokovnjaki kopanje na tej lokaciji odsvetujejo.
Najslabše rezultate so izmerili pri mostu v Biščah, približno kilometer in pol pod iztokom centralne čistilne naprave. Tam je vsebnost bakterije E. coli dosegla kar 12.000 CFU/100 ml, kar pomeni dvanajstkratno preseganje priporočene meje za varno kopanje. Visoke so bile tudi vrednosti intestinalnih enterokokov, ki so dosegle 1400 CFU/100 ml. Takšne vrednosti predstavljajo resno tveganje za zdravje, zato strokovnjaki kopanje na tem delu reke odločno odsvetujejo.
Na kakovost vode vplivajo tudi nevarne snovi v kanalizaciji
V CČN Domžale - Kamnik opozarjajo, da na kakovost vode ne vpliva le delovanje čistilne naprave, temveč tudi ravnanje uporabnikov kanalizacijskega sistema. Lani so na vtoku čistilne naprave večkrat zaznali nenadzorovane izpuste strupenih snovi, ki so poškodovali oziroma celo začasno uničili biološki proces čiščenja odpadnih voda.
Čiščenje temelji na milijardah mikroorganizmov v aktivnem blatu, ki razgrajujejo organske snovi. Ko v kanalizacijo zaidejo nevarne kemikalije, topila ali druge strupene snovi, se ti mikroorganizmi poškodujejo ali odmrejo, zaradi česar čistilna naprava začasno ne more več učinkovito odstranjevati onesnaževal iz odpadne vode. Čeprav je bilo letos tovrstnih dogodkov manj kot lani, ostajajo pomemben dejavnik, ki lahko vpliva na kakovost iztočne vode.
Ker Kamniška Bistrica ni uvrščena med uradne kopalne vode, zakonodaja za čistilno napravo ne predpisuje obveznega razkuževanja očiščene odpadne vode. Zato strokovnjaki obiskovalcem svetujejo, naj se za kopanje odločajo premišljeno in se predvsem na odsekih dolvodno od čistilne naprave zaradi mikrobiološkega tveganja raje izognejo osvežitvi.
Obenem v CČN Domžale - Kamnik skupaj z občinami in komunalnimi podjetji izvajajo dvoletni ozaveščevalni projekt Obvladajmo odplake, s katerim želijo prebivalce spodbuditi k odgovornemu ravnanju z odpadnimi vodami. Cilj projekta je zmanjšati vnos škodljivih snovi v kanalizacijo, zaščititi delovanje čistilne naprave in dolgoročno prispevati k boljši kakovosti Kamniške Bistrice.
