Dvajset let staro raziskovalno plovilo Sagita je zgodaj zjutraj izplulo iz portoroške marine. Kar dvakrat na mesec ekipa piranske Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo opravlja meritve v bližini oceanografske boje, ki je zasidrana dobro navtično milijo in pol (2,3 kilometra) od piranske Punte v smeri proti Gradežu. »Gre za premišljeno izbrano lokacijo. Tu je vhod v Tržaški zaliv in na tej lokaciji se dobro merita tako jugo kot burja, ki sta pri nas prevladujoča vetrova. In s tem povezano se tukaj dobro merijo tokovanja in valovanja,« je med plovbo do Vide povedala višja strokovno-raziskovalna sodelavka Vesna Flander Putrle.
Zadrževanje v bližiniVide prepovedano
Oceanografska postaja, ki so jo poimenovali Vida, ker vse vidi, poleg asociacije na »lepo Vido, ki je ob morju stala«, je bila zgrajena pred dvanajstimi leti. Trup je iz nerjavečega jekla debeline 6 milimetrov, premer pa 2,5 metra. Na najvišji točki 5 metrov nad vodno gladino je pritrjen tudi merilnik vetra. Njena masa je 2,5 tone, na morsko dno pa je zasidrana s kar tremi betonskimi bloki na globini približno 22 metrov, s katerimi je povezana z verigami. Ne nazadnje mora Vida preživeti najhujše tramontane, burje in tudi morebitna trčenja s plovili. »Na začetku je prišlo do trka z večjo ladjo, a je boja zdaj vrisana na pomorskih kartah, prav tako oddaja AIS-signal (automatic identification signal),« je povedala Flander-Putrletova. Ob omembi anekdote iz piranskega mandrača, da naj bi se lokalni ribič s svojo mrežo zapletel z bojo, pa se je le nasmehnila in pripomnila: »Zato pa zdaj vsi poučeni morjeplovci vedo, da je zadrževanje v 50-metrskem območju okoli nje prepovedano.«
Zahtevne merilne naprave
Boja Vida je danes nepogrešljiva za morjeplovce, deskarje, jadralce na valovih in tudi kopalce. Njena spletna stran s podatki, ki se osvežujejo vsakih 15 minut, je imela v 15 letih že več kot štiri milijone ogledov. Da gre za precej zapleteno znanstvenoraziskovalno postajo, nas je prepričal Tihomir Makovec, tehnik in vodja potapljaške baze na Morski biološki postaji Piran. »Le malo ljudi jo vidi v celoti. Notri so predvsem drage in občutljive merilne naprave, ki sproti pošiljajo podatke o temperaturi morja pri površini in pri dnu, merijo se morski tokovi na različnih globinah, smer, jakost vetra, slanost, velikost valov, temperatura in vlažnost zraka, vsebnost klorofila v morju, vsebnost kisika,« je povedal Makovec in pripomnil, da stati v boji premera dobra 2 metra in stojne višine, brez klime, ni prijetno. Boja je opremljena tudi s tremi nadzornimi kamerami, od katerih je ena namenjena prenosu slike z dveh metrov globine in pritrjena na dnu trupa. »Eno kamero imamo nameščeno tudi tako, da lahko izsledi storilca kakega neprimernega dejanja nad njo,« je še omenila Flander-Putrletova.
Zbrane vzorce analizirajo v laboratoriju
Delo na terenu ekipa opravlja že rutinsko. »Na šestih različnih globinah morja bomo vzeli vzorce morske vode. Del vzorcev bomo kasneje, ko se vrnemo na postajo, analizirali v laboratoriju. Jaz vzorce vode prefiltriram in filtre uporabim za določanje fotosinteznih barvil, ki so značilna za posamezne skupine fitoplanktona, kolegice določajo vsebnost hranilnih snovi, alkaliniteto, bakterioplankton,« je razložila sogovornica. Medtem ko je Leon Lojze Zamuda vzorce morja iz Niskinovih vzorčevalnikov shranjeval v sterilne plastične posode, je na boku plovila Makovec z vrvjo, na katero je imel privezan bel plošček, preverjal vidljivost v morju. »Navadno je plošček viden na šestih metrih, danes pa na skoraj sedmih metrih, kar pomeni, da je vidljivost nekoliko boljša,« je povedal. Ko se je na zadnjem delu barke naredil prostor in so bili Niskinovi vzorčevalniki izpraznjeni, vzorci pa po protokolu shranjeni, je sledil pregled morja s multiparametrično sondo. »Z njo izmerimo profile temperature, raztopljenega kisika, slanosti in koncentracije klorofila po vodnem stolpcu. Računalnik, s katerim je sonda povezana, tako zabeleži tudi termoklino, ki se ustvari zaradi različnih temperatur vode. Gre za mejo med višjimi segretimi sloji morske vode in globljimi hladnejšimi sloji. Termoklina oziroma piknoklina (sprememba v gostoti) predstavlja bariero za izmenjavo plinov, in če ta prepreka vztraja predolgo, lahko pride od pomanjkanja, v najhujšem primeru tudi do odsotnosti kisika v globljih plasteh,« je razložila sogovornica.
Indici, da je naše morje čisto
Pred odhodom Makovec prinese še podvodno kamero. »Doma narejeno,« se v smehu pohvali, pa vendar je pomembna za spremljanje stanja v vodnem stolpcu in na morskem dnu. »Morje je trenutno brez sluzi, nekaj je morskega snega, malo manj kot navadno je tudi rebrač,« je med spremljanjem kamere preko računalnika v kabini plovila razložil Makovec. Ko je kamera na globini približno 20 metrov dosegla morsko dno, smo opazili številne kačjerepe. »Ker so kraki dvignjeni navzgor, pomeni, da lovijo hrano, prav tako, da voda na dnu vsebuje dovolj kisika,« je še povedala Vesna Flander Putrle, ki jo po vrnitvi na Morsko biološko postajo čakata laboratorijsko delo in obdelava podatkov. »Severni del Jadrana, ki je nekoč veljal za evtrofno okolje, to pomeni, da je bilo v njem veliko hranilnih snovi, postaja oligotrofen. Pozna se, da reka Pad prinese manj hranil ob izlitju v morje,« je še povedala sogovornica, ki nas je brez težav, ne nazadnje smo tudi sami lahko spremljali meritve, prepričala, da je morje v Piranskem zalivu čisto.
