V preteklosti je nekdanja ljubljanska vas Vodmat imela različna imena. V 15. stoletju, ko je prvič omenjena v pisnih virih, je najprej bila Wůdmuett, v letih, ki so sledila, je postala Vdmod, Vdmat in Vdmatt, do 19. stoletja se je nato udomačil nemški zapis imena Udmath in šele v 20. stoletju se je uveljavilo današnje poimenovanje Vodmat. Vendar pa je, kot pravi strokovnjak za zgodovino Ljubljane dr. David Petelin, etimologija imena tega predela Ljubljane, kot je to »pri vseh starih poimenovanjih, zavita v meglo«. O nastanku imena kroži več različnih jezikovnih in zgodovinopisnih teorij. »Po eni izmed teh je Udmat podobno kot gornještajerski Admont, ki naj bi izhajal iz latinske besedne zveze ad montes (pri hribih),« pojasnjuje zgodovinar, ki ob tej podaja še drugo jezikovno razlago. Po tej naj bi ime prav tako izhajalo iz latinske besede vidumatum (tudi vidum), ki pomeni cerkveno zemljišče ali tudi nadarbinsko zemljo. Vodmat namreč leži v neposredni bližine cerkve sv. Petra, prafare iz 10. stoletja. Potem je tu še povezava s staro slovanščino. Čeprav na Slovenskem že zelo zgodaj srečamo imena Vodmat, Udmat in Vurmat, je nemogoče ugotoviti, kateri slovanski plasti naj bi pripadala, pravi Petelin. Znano pa je, da je bilo ime Vodmunt, kot dodaja zgodovinar, prvič zapisano leta 1093, pri čemer je stara cerkvena slovanščina poznala glagol odöměti (iz starejšega otměti), še danes pa se po rusko reče tolmunu omut. Prav tako so še v začetku 20. stoletja na Kranjskem in Koroškem govorili grem na udo, je šla po udo in Udmat, kar pomeni vodomet pod nekdanjim slapom, kar ves prostor povezuje z vodo.
Vendar pa je med vsemi teorijami o izvoru imena Vodmat, kot poudarja Petelin, do danes najbolj obveljala razlaga medievalista Milka Kosa, ki je menil, da se Vodmat imenuje po bližnji vodi, torej da gre za kraj ob motni vodi. Nedaleč od nekdanje vasi je namreč tekla Ljubljanica, ki se je vse do regulacije tega predela v 19. stoletju za Šempetrskim mostom praktično razlila v široko plitko strugo z mnogimi majhnimi otoki, okljuki in ovinki. Kako so bili ljudje nekoč povezani z vodo, priča dejstvo, da je bil Vodmat nekoč znan po svojih mlinih, ki pa so skozi čas lahko dobili tudi drugo vlogo. Tako je, kot pripoveduje zgodovinar Petelin, leta 1862 fužinski graščak in ljubljanski industrialec Fidelis Trpinc nekdanji mlin preuredil v tovarno, ki je leta 1910 postala znana Pletenina, v kateri je delalo veliko žensk z Vodmata in iz okoliških krajev. Leta 1998 so zanimivo arhitekturno dvonadstropno stavbo podrli in postavili dopolnilne objekte kliničnega centra, pojasnjuje.
Vodmat, katerega središče je danes okoli Vodmatskega trga pri osnovni šoli Vodmat, so Ljubljani priključili v 19. stoletju. Prebivalci tega predela so v preteklosti bili večinoma kmetje, pogosto furmani – starodobni prevozniki tovora iz Ljubljane, ki so se na pot proti Štajerski odpravili po današnji Šmartinski cesti. Struktura Vodmatčanov se je začela spreminjati na začetku 20. stoletja, s tem pa je identiteto začel spreminjati tudi prostor, ki je postal integralni del mesta.
