V družbi Loberia, ki je lastnica večje poslovne cone ob Celovški cesti v Vižmarjih, so se le nekaj mesecev po potrditvi prostorskega načrta o širitvi cone v smeri proti Medvodam že lotili investicije, ki so jo razdelili na tri faze. Prva se je že začela in predvideva center v skupni velikosti skoraj 5000 kvadratnih metrov, kjer bodo v pritličju živilska trgovina in še trije drugi pritlični trgovski prostori (predvidoma že znana naveza Hofer-Müller-Pepco), del objekta pa bo imel še prvo etažo, kjer bodo poslovni prostori. Po besedah direktorice podjetja Loberia Jane Čurić bodo center dokončali septembra letos, nato bo stekla druga faza projekta.
»Tudi drugo fazo imamo že dokaj dobro zastavljeno, trenutno med arhitekti izbiramo projektanta, da bomo potem lahko šli v pridobivanje gradbenega dovoljenja. Želimo si, da bi prostore oddali večjemu fitnesu, pohištveni trgovini, kakšni zdravstveni dejavnosti, da dopolnimo cono z več dejavnostmi,« pravi Čurićeva, ki razkriva, da so razmišljali tudi o tem, da bi na območju gradili stanovanja, vendar je občina idejo zavrnila.
V zadnji fazi ob cesti hotel
Bolj v prihodnost odmaknjena je tretja faza projekta, ki tik ob Celovški cesti predvideva hotel, za katerega pa Čurićeva še ni želela razkrivati podrobnosti. Dejala je le, da bi lahko ta stavba predstavljala višinski poudarek, ki bi sporočal, da prihajamo v mesto. Pred vhodom v nov del cone je predviden tudi manjši trg, ki naj bi območju dal malenkost bolj urbano podobo.
Glede širitve poslovne cone so bili v času javne razgrnitve bližnji prebivalci najbolj kritični do dodatnega prometa, ki naj bi ga privabila, kar je pomislek, ki se tudi sicer v podobnih postopkih najpogosteje pojavlja. »Nedopustno je, da je direkcija za ceste potrdila razvoj projekta poslovno-skladiščne cone Vižmarje, ker je del Celovške ceste od Medvod do Šentvida že zdaj nekajkrat preobremenjen. Dokler štiripasovnica ni zgrajena, projekt ne more biti obravnavan,« se je recimo glasila ena od pripomb.
Na ljubljanski občini so na to odgovarjali, da je bila narejena prometna analiza, ki je pokazala, da se količina vozil na Celovški cesti zaradi širitve cone ne bo bistveno povečala. »Večji del obiskovalcev poslovne cone bo tistih, ki potujejo na relaciji Ljubljana–Medvode ali obratno in se bodo spotoma ustavljali v poslovni coni. Križišče na Celovški cesti je že zdaj urejeno z vsemi potrebnimi zavijalnimi pasovi in semaforizirano. Predvidena je dodatna posodobitev priključka na Celovško cesto iz smeri poslovne cone, kar bo prispevalo k boljši pretočnosti motornih vozil in varnejšemu prehajanju križišča za pešce in kolesarje,« so zatrjevali na občini.
V tem delu šestpasovnica
Kot nam je povedala Čurićeva, so v sklopu projekta z ljubljansko občino na novo projektirali tudi cesto proti Guncljam, ki se bo do parkirišča P+R razširila, predvideni so tudi pločniki, kolesarske steze in avtobusna postaja. »Za širitev Celovške ceste pa vemo, da bi morala biti izvedena do leta 2028. Širitev Celovške ceste sicer ni pogoj za širitev naše cone, je pa naš projekt del tega vplivnega območja in bi nam ta nadgradnja vsekakor koristila,« pravi direktorica.
Kot je znano, širitev Celovške ceste, ki je od obvoznice naprej državna cesta, snujejo na direkciji za infrastrukturo, deloma pa tudi na Darsu. Začelo naj bi se s širitvijo Celovške ceste od šentviškega predora, ki bo v povezanem projektu Darsa dobil polni priključek, do Vižmarij (križišče Jelen). Kot smo že pisali, bo na tem delu Celovška cesta šestpasovnica z rumenima pasovoma v vsako smer, kar je bilo z lokacijskim načrtom določeno že pred več kot desetimi leti. Objava javnega naročila za izvajalca gradbenih del na tem odseku je v protokolu, sklenjenem med ministrstvom za infrastrukturo in občino, predvidena v drugi polovici letošnjega leta. V drugi fazi bo v šestpasovnico z rumenimi pasovi za LPP razširjen tudi cestni odsek med Vižmarjami in Stanežičami, med Stanežičami in Mednim pa bo cesta le na nekaterih delih pred priključki šestpasovna, sicer pa bo v osnovi štiripasovnica.
