Kljub temu da je že dolgo splošno znano, da v spomladanskem času tistim, ki so preobčutljivi za cvetni prah, največ težav povzroča cvetenje leske in jelše, so v Kranju na novo posadil tudi 88 vijoličnih jelš, od tega 85 v drevoredu na Cesti Rudija Šelige. »Primerno vrsto drevesa strokovnjaki izbirajo na podlagi značilnosti posamezne drevesne vrste, oceni se prilagodljivost drevesa rastišču, rastnost glede na bližino ceste in objektov, pričakovano življenjsko dobo ter ne nazadnje stroške vzdrževanja in nege dreves,« pojasnjujejo na Mestni občini Kranj in dodajajo, da se zavedajo tudi negativnih vplivov dreves, ko ta cvetijo in povzročajo alergijske reakcije. »Vsako drevo je lahko alergeno. A poudarjamo, da je vpliv dreves na okolje, segrevanje tal, videz mesta, čistejši zrak in splošno boljše počutje velik, zato bomo zasajanje dreves nadaljevali tudi v prihodnje.«
Pri izbiri upoštevajo tudi prilagojenost drevesne vrste razmeram v mestnem okolju, sestavo in vlažnost tal, svetlobne in toplotne razmere. »Pri zasaditvah dreves je treba gledati sto let v prihodnost, upoštevati tudi podnebne spremembe, zato vse pogosteje izbiramo vrste, ki dobro prenašajo sušo, so odporne proti onesnaženju, soli in podobno,« dodajo. A prav okoljske spremembe spadajo med dejavnike, ki povečujejo prisotnost alergenega cvetnega prahu v ozračju. Zaradi dvigovanja povprečnih temperatur je namreč rastna doba rastlin vse daljša, alergeni pelodi so v zraku prisotni dlje časa, zaradi vse krajših zim pa se cvetenje rastlin in dreves začenja že januarja. Tudi v Sloveniji je občutljivost za alergene vse bolj izrazita, z vse večjim onesnaževanjem pa alergeni pelodi postanejo še bolj potentni, zato je primerov alergijskega rinitisa ali senenega nahoda vse več.
V Kranju so v zadnjih petih letih na novo zasadili več kot tisoč dreves. Število drevesnih vrst je raznoliko, strošek na posamezno drevo pa znaša okoli 330 evrov, kar zajema drevo, saditev drevesa, oporo in enoletno vzdrževanje. »Zasadili smo vse mogoče drevesne vrste: različne vrste maklenov, različne vrste malih jesenov, ameriške jesene, cere, dobe, gradne, močvirske hraste, bele in črne gabre, okrasne hruške, jablane, češnje, različne bore, stebraste trepetlike, rdeče bukve, jelke, vijolične jelše, platane, oreškarje, breze, različne javorje, kostanje, lipe, lipovce, ginke, mokovce, rumene drene, koprivovce, različne vrste glogov, tulipanovce, sofore, zelkove, breste in druge,« odgovarjajo na kranjski občini.
Med na novo posajenimi drevesi najdemo tako tudi brezo, gaber in platano. Gre za drevesne vrste, ki so na lestvici alergenih rastlin Nacionalnega laboratorija za zdravje omenjene kot tiste, ki alergikom povzročajo največ težav. Vse tri vrste bodo največ nevšečnosti povzročale aprila, najbolj alergena med njimi pa je breza, za cvetni prah katere je občutljivih od deset do dvajset odstotkov ljudi.
