Prvi načrti za gradnjo predora, ki skozi gorsko verigo Karavanke povezuje Slovenijo in Avstrijo, so se pojavili v poznih 70. letih prejšnjega stoletja, gradnja skupno 7864 metrov dolge prve cevi predora pa se je začela leta 1986 in je trajala pet let. Predor je bil ob odprtju 1. junija 1991 eden najsodobnejših in najvarnejših v Evropi.
Postal je pomembna čezmejna cestna prometna povezava med državami EU in državami zahodnega Balkana, prav tako pa tudi eden najbolj obremenjenih mejnih prehodov v Sloveniji. Leta 2005 je skozi predor Karavanke dnevno v povprečju peljalo okoli 6200 vozil, leta 2023 pa že 13.500 vozil, od tega 1700 tovornih.
Zaradi vzdrževalnih del in varnosti predor, v katerem promet po eni cevi poteka dvosmerno, večkrat občasno zapirajo. Na obeh straneh predora zlasti v času poletne turistične sezone in praznikov predvsem zaradi turističnih tokov in tokov delavcev na začasnem delu v tujini nastajajo večkilometrski zastoji.
Od nekdaj načrtovani dve cevi
Predor Karavanke je bil že v osnovi načrtovan kot dvocevni predor, a so bile prometne zahteve sprva nižje od pričakovanih, zato so najprej zgradili le eno cev. Izreden porast sezonskega prometa skupaj z neposrečeno rešitvijo prezračevanja in nerešenim konceptom evakuacije pa je že po dobrem desetletju od odprtja predora privedel do odločitve o nujnosti nadgradnje, ki jo je še pospešila evropska direktiva.
Glede na minimalne varnostne standarde, ki jih je leta 2004 predpisala EU, bi bilo treba predor Karavanke do leta 2019 ustrezno nadgraditi z ureditvijo ubežnih poti in nadgradnjo prezračevanja. Za optimalno dolgoročno rešitev se je izkazala gradnja še ene predorske cevi.
Slovenska vlada se je avgusta 2011 seznanila s poročilom o nujnosti nadgradnje predora in sprejela stališče, da se do aprila 2019 zagotovi obratovanje dvocevnega predora. Slovenija in Avstrija sta dogovor o gradnji druge predorske cevi dosegli leta 2012, takrat so stekli tudi postopki za pripravo vse potrebne dokumentacije.
Sporazum o financiranju širitve predora sta slovenski in avstrijski upravljalec avtocest, Dars in Asfinag, podpisala aprila 2015. Začetek gradnje je bil takrat predviden za konec leta 2017, projekt pa naj bi bil končan leta 2023. Leta 2016 so še potekale geološke, geotehnične in hidrogeološke raziskave, predviden začetek gradnje pa se je premaknil v leto 2018.
Dars je pogodbo, vredno 98,6 milijona evrov brez DDV, s turškim gradbincem Cengizom podpisal januarja 2020. Dela so stekla šele avgusta 2020, saj je pandemija koronavirusa oteževala prihod delavcev iz Turčije na gradbišče.
Skupna dolžina vzhodne predorske cevi je 7948 metrov. Slovenska stran je krajša od avstrijske in znaša 3546 metrov, je pa zaradi geoloških značilnosti gradnja zahtevnejša. V slovenskem delu predora je bilo zgrajenih 12 prečnikov in štiri odstavne niše. Izvedeno je bilo tudi novo podzemno zajetje karavanške vode in dograjena razširitev avtoceste med območjem od predorske cevi do cestninske postaje Hrušica v dolžini 620 metrov.
Avstrijci predor končali precej hitreje
Medtem ko so Avstrijci svoj 4402 metra dolg del predora do meje s Slovenijo izkopali septembra 2021, je s slovenske strani preboj uspel dve leti in pol kasneje, marca 2024. Preboj so zaznamovali s slovesnostjo, na kateri sta premier Robert Golob in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek poudarila pomen karavanškega predora, ne le z vidika razvoja prometnega omrežja, ampak širše za celotno družbo.
Skupna količina izkopanega materiala je bila ocenjena na 428.000 kubičnih metrov, s čimer bi zapolnili 171 olimpijskih bazenov, količina porabljenega betona pa na 195.000 kubičnih metrov oziroma 78 olimpijskih bazenov. Skupna dolžina vgrajenih sider znaša 359.000 metrov ali 125 višin Triglava, skupna teža jeklenih materialov pa je enaka teži Eifflovega stolpa.
Gradbena dela so se po preboju cevi nadaljevala, skupna vrednost del pa se je zaradi podražitev materialov, energentov in gradbene mehanizacije povečala na skoraj 115 milijonov evrov brez DDV.
Konec leta 2024 je v celotnem predoru stekla namestitev elektrostrojne opreme s sistemi za prezračevanje, požarno varnost, nadzorno krmiljenje in videonadzor. Na skupnem javnem naročilu Darsa in Asfinaga za obe predorski cevi je bil uspešen Strabag s ponudbo za 110 milijonov evrov, glede na dolžino predora v posamezni državi je na Asfinag odpadlo 56 odstotkov, na Dars pa 44 odstotkov investicije.
V zadnjih mesecih je potekalo testiranje opreme, sedaj pa je druga predorska cev nared za odprtje. Po sredinem slavnostnem odprtju bodo promet preusmerili v novo cev in se lotili sanacije stare. Na slovenski strani jo bo glede na pogodbo za 82,5 milijona evrov brez DDV izvedel konzorcij družb Kolektor CPG, Gorenjska gradbena družba in Kolektor Koling.
Po izvedbi gradbenih del bo Strabag tudi v stari cevi namestil novo elektrostrojno opremo, tako da bo ta enotna. Obe cevi bosta v polni uporabi predvidoma leta 2029.
