»Gre za češnjo na smetani oziroma nekakšen vrhunec mojega poslanstva rejca malih živali. Priznanja za najlepše evropske kunce so največ, kar lahko rejec doseže. Predstavljajo mi potrditev, da delam dobro, največ pa mi pomenita zadovoljstvo in veselje, ki ju čutim ob vsakodnevni vzgoji in negi kuncev,« je ob osvojitvi uglednih lovorik povedal Jože Ločniškar.
Reja malih živali je za člana Društva rejcev malih živali Jesenice, ki se je v preteklosti več let ponašal z nazivom najuspešnejšega in vsestranskega rejca malih živali v regiji Alpe-Adria, najljubša prostočasna dejavnost in nepopisno zadovoljstvo že od leta 1970. Tega leta se je začel Jože ukvarjati z vzgojo golobov in se že dve leti pozneje na tekmovanju v Beogradu pohvalil s prvakom – najhitrejšim golobom pismonošo v Jugoslaviji.
Vsakodnevno večurno delo
Kasneje se je Jože posvetil vzgoji in negi morskih prašičkov in zanje na mednarodnih razstavah po Evropi prav tako prejel številne prestižne nazive, njegova samička pa je bila pred šestimi leti na tekmovanju na Danskem izbrana celo za najlepšo v Evropi. Zadnja leta se Medvoščan iz zaselka Žlebe intenzivno posveča vzgoji in negi kuncev. Ti se, kot nam je zaupal, med seboj razlikujejo po zunanjih značilnostih in tetovažah: na levem uhlju imajo označeno številko društva, na desnem je zabeležen datum rojstva.
Življenjska doba kuncev, ki v naši državi ne živijo v naravi in se od zajcev poleg drugačnih kromosomov ločijo tudi po tem, da imajo precej krajše uhlje, je približno sedem, osem let. Na tekmovanjih se ocenjujejo tip in oblika živali, struktura dlake, ustrezna teža, zdravje in nega ter pasemske značilnosti. Ob skrbni negi morajo rejci vsakodnevno poskrbeti za uravnoteženo prehrano živali. Jože svoje kunce, za katere pravi, da niso njegovi hišni ljubljenčki in zato tudi nimajo imen, krmi le s suho travo, kakovostnimi briketi, ki jih naroči iz Avstrije ali Nemčije, ječmenom, sončničnimi semeni ter koščki jabolka in korenčka. Živali redno skrbno krtači, pred razstavami pa kuncem vselej postriže tudi krempeljčke in jim očisti uhlje.
Brez zeta Mateja ne bi bilo počitka
Pred tremi leti je bil Ločniškarjev obarvani pritlikavec izbran za najlepšega samca na mednarodni razstavi kuncev v avstrijskem mestu Arriach, sicer pa najuspešnejši rejci izhajajo iz Nemčije, Nizozemske, Belgije, Avstrije, Češke in Slovaške. Po letošnjih trofejnih jesensko-zimskih nastopih na mednarodnih razstavah doma in po Evropi pa časa za slavje in spanje na lovorikah vseeno ne bo. V prihodnjih tednih namreč Jožeta zaradi razploda živali čaka še več dela kot sicer.
Rejec, ki svojim kuncem dnevno posveti več ur časa, bo imel vse do zgodnje pomladi polne roke dela z mladički, jeseni pa ga znova čakajo udeležbe na mednarodnih razstavah. Jože se nadeja, da se mu bo pri njegovem poslanstvu tudi v naši državi pridružilo več somišljenikov. Število rejcev kuncev v Evropi je namreč v zadnjih letih močno upadlo, mladih gojiteljev pa skorajda ni več. Tudi zato predanega rejca zelo veseli, da mu pri delu v času njegovega oddiha ali nujnih opravkov pomaga zet Matej.
»Res sem mu nadvse hvaležen, da mu ni težko poskrbeti za živali in se odzove vsakič, ko ga potrebujem. Res je krasen zet!« je povedal sogovornik. V zadnjem letošnjem mesecu se je ob pasmah, med katerimi prevladujeta obarvani pritlikavec in ožgani kunec, posvetil še vzreji nove kunčje pasme – češki lisec. »To je moj novi izziv za prihodnje leto!« se je v prihodnost ozrl Jože Ločniškar. Kdo ve, morda pa mu bo uspelo vzrediti nove trofejne evropske prvake …