Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Damijan Jaklin je danes na Bledu izrazil željo, da bi bil Bled biser tudi za domačine, ne le za turiste. Besede z ministrstva prihajajo po dnevih prometnih zastojev, v katerih niso ujeti le Blejci, temveč tudi Bohinjci. »Ministrstvo razume stisko domačinov, ki se predvsem v času turističnih konic vsakodnevno soočajo z zastoji, skozi katere se stežka prebijejo, kljub temu da nimajo težav s tem, da turisti vidijo lepote kraja, kjer živijo,« je dejal sekretar in dodal, da turistični biser, kot je Bled, potrebuje prometno ureditev, ki bo omogočala kakovostno življenje domačinov, po drugi strani pa tudi turizma.
Blejski župan Anton Mežan je ob tem ponazoril, da vožnja od šentviškega predora do odcepa za Bled traja 25 minut, nato pa še 40 minut od avtoceste do Bleda. »To je nespremenljivo,« je dejal župan. Kot je pojasnil, glavno cesto na Bledu domačini uporabljajo v 30 do 45 odstotkih, vse drugo predstavlja tranzit. Ceste skozi vasi v okolici Bleda pa so bile narejene za konjsko vprego, tam se dva avtomobila težko srečata. Mladi se iz kraja odseljujejo, podjetniki z Bleda, iz Bohinja in tudi Gorij odhajajo drugam, je naštel župan.
V luči tega so pristojni napovedali, da bodo do 15. septembra na radovljiško upravno enoto vložili gradbeno dovoljenje za gradnjo prvega dela druge faze južne blejske razbremenilne ceste, tako imenovane blejske obvoznice, katere prva faza, ki predstavlja krožišče na Betinovem klancu, je že zgrajena. Za vlogo jim manjka še nekaj mnenj, pričakujejo pa, da bi dovoljenje dobili v roku pol leta.
Tako bi se prvi del druge faze, ki zaobjema del obvoznice od obstoječega krožišča do Ribenske ceste, lahko začel graditi marca leta 2027, gradnja pa bi po napovedih trajala dve gradbeni sezoni. Na podlagi uskladitev z lokalno skupnostjo bo cesta potekala pod zemljo. Kot je pojasnil direktor podjetja PNZ svetovanje in projektiranje iz Ljubljane, ki za direkcijo za infrastrukturo pripravlja projektno dokumentacijo, Andrej Jan, gre v smislu vožnje za predor, v smislu gradnje pa za odprt vkop, ki bo potem zabetoniran in nazaj pokrit.
Pristojni so poudarili, da se morajo zaradi dostopnosti gradbišč in zapor faze blejske obvoznice graditi zaporedno oziroma jih ni mogoče graditi vzporedno.
Ko bo končana faza, za katero bodo vložili gradbeno dovoljenje, se bo lahko začelo graditi drugi del druge faze, ki bi zajemal traso do predora Straža, ki predstavlja tretjo fazo. Četrta faza nato predvideva izgradnjo trase od konca predora do navezave na obstoječo regionalno cesto proti Bohinju in vključuje tudi gradnjo viadukta.
Jaklin je priznal, da gre za zelo zahteven projekt, po njegovih besedah pa je pomembno, da delajo korake naprej. Izgradnja blejske obvoznice je že za fazo 2.1 terjala spremembo rešitve, posledično novo javno naročilo, julija je bila izdana nova dokumentacija.
Na trasi faze 2.2 poteka postopek za razlastitev, ki sicer ne onemogoča izdaje gradbenega dovoljenja, a kot poudarja blejski župan, hkrati vseeno iščejo sporazumno rešitev z lastnikom.
Enako si bodo prizadevali tudi pri zemljiščih na trasi zadnje, četrte faze od Dobre gore do priključka pri Bohinjski Beli, kjer se za parcele ni pogovarjal še nihče. Kot je povedal Jaklin, mora biti gradnja obvoznice tudi v interesu lastnikov, sami pa bodo zemljišča opredeliti jasno, zakonito in ustrezno.
Na ministrstvu so napovedali tudi tedenske sestanke na temo blejske obvoznice, direkcija pa bo oddajala mesečna poročila o napredku projekta.