Skorajda dokončane naložbe v novo plinsko-parno enoto v moščanski termoelektrarni-toplarni ne nameravajo ustaviti, do jeseni pa bo predvidoma rešeno tudi vprašanje dobave zemeljskega plina, je jasen ljubljanski župan Zoran Janković, ki so ga očitno vznejevoljile kritike na račun projekta, ki da bi se lahko sprevrgel v nov TEŠ 6. »Ravno ustaviti projekt, ki je v 90 odstotkih zaključen, bi bila katastrofa, ki bi jo res lahko primerjali s TEŠ 6,« odgovarja na vprašanje o smiselnosti gradnje nove enote na plin v času, ko se vsa Evropa sprašuje, kako zmanjšati odvisnost od ruskega zemeljskega plina.
Računajo na rešitev na ravni EU
Vprašanje o investiciji v novo plinsko-parno enoto je nedavno v intervjuju za Sobotno prilogo načel nekdanji minister za infrastrukturo in nekdanji direktor sekretariata evropske Energetske skupnosti dr. Janez Kopač, ki meni, da je še čas, da se pogodba z grško družbo Mytilineos prekine, saj še vedno niso v roku dobavili vse opreme. »To bi bila pogumna in modra odločitev župana Jankovića. Sicer je slovenski način razmišljanja tak, da če smo vložili že veliko denarja, moramo investicijo zaključiti, da upravičimo že vložen in stran vržen denar. Taka je bila logika pri bloku 6 v Šoštanju,« je izpostavil Kopač.
Janković pravi, da take izjave nimajo nobenega smisla in da bi bilo dobro, če bi se Kopač na lastne oči prepričal o projektu, ki ga pripravljajo že več kot šest let in bo nadomestil več kot 70 odstotkov premoga, okoljsko bistveno bolj problematičnega energenta. »Kar se pa cene plina tiče, si ni nihče predstavljal, da se bo zgodil napad na Ukrajino in da bomo zaradi tega imeli težave. Še lansko leto so v Nemčiji napovedovali, da bodo zaprli še zadnje tri nuklearke in začeli zapirati rudnike premoga, kar zdaj opuščajo. Kolikor vem, danes ruski plin nemoteno teče v Evropo, ki bo to vprašanje morala reševati enotno. Slovenija je na tem trgu majhna igralka in počakali bomo do jeseni, ko – tako računamo – bomo na ravni EU našli sprejemljivo rešitev,« pojasnjuje Janković.
Če je Slovenija majhna igralka na evropskem plinskem trgu, pa bosta po dokončanju termoelektrarna-toplarna v Mostah in njena lastnica Energetika Ljubljana veliki igralki na slovenskem plinskem trgu, saj naj bi letno potrebovali za 2,36 teravatne ure zemeljskega plina, kar znaša skoraj 25 odstotkov trenutne porabe pri nas. Če bi to količino plina kupili bo trenutnih borznih cenah z dobavo aprila, bi odšteli več kot 200 milijonov evrov, kar bi pomenilo astronomske cene ogrevanja. Borzne cene za energente z dobavo v prihodnjih zimah so sicer precej nižje od sedanjih, kar pomeni, da tudi trg predvideva nadaljnje umirjanje razmer.
Izvajalec še ni zamudil roka
Pojasnila o investiciji v plinsko-parno enoto smo dobili tudi v Energetiki Ljubljana, kjer so nam razložili, da grški izvajalec Mytilineos ni zamudil pogodbenega roka za dokončanje del, saj so ga septembra 2020 (pogodba je bila sklenjena aprila 2019) podaljšali do konca letošnjega maja. »Razlogov za podaljšanje roka je bilo več, med njimi je bila pandemija covida-19, ki je vplivala na proizvodnjo in dobavo elementov tehnološke opreme. Ta se proizvaja v več kot 20 različnih državah in potem tudi dobavlja iz njih. Med razlogi za podaljšanje pogodbenega roka za dokončanje del so bile tudi dolgotrajne aktivnosti v zvezi s postopkom spremembe gradbenega dovoljenja, ki ga je bilo treba pridobiti zaradi sprememb velikosti objektov. Razlogi za te spremembe pa so bili tehnološke narave,« pravijo v Energetiki.
Čeprav podaljšanega roka Grki še niso zamudili, na Energetiki ne skrivajo, da se bo zelo verjetno to zgodilo, povezano pa je z napakami, ugotovljenimi na dobavljenih parnih utilizatorjih, ki jih zdaj odpravljajo na Hrvaškem. »Odprava teh pomanjkljivosti neposredno vpliva na potek montažnih del in s tem tudi na dokončanje del,« pojasnjujejo. Po zadnjih napovedih bi lahko plinsko-parno enoto poskusno zagnali konec poletja, konec leta ali januarja pa začeli z rednim obratovanjem.
Zgolj nastanek kakršnekoli zamude z dokončanjem del, še manj pa indici, da bo do nje prišlo, po pojasnilih Energetike ne pomenijo podlage za naročnikov odstop od pogodbe. »Ker zamuda z dokončanjem del še ni nastopila, pogojev za odstop od pogodbe na tej podlagi v tem trenutku ni. Pozivanje naročnika k odstopu od pogodbe na podlagi špekulacij, ob očitnem nepoznavanju vsebine pogodbenega razmerja, relevantnih okoliščin in posledic (protipravnega) odstopa od pogodbe, je povsem neprimerno in neodgovorno,« pravijo. Kljub trenutno kaotičnim razmeram so prepričani, da bo zemeljski plin še vedno ostal med najpomembnejšimi energenti v Evropi in da bo tisti energent, ki bo omogočil prehod v nizkoogljično in potem brezogljično družbo. Alternativo zemeljskemu plinu v prihodnosti sami vidijo v zelenih plinih, torej v bioplinih v kombinaciji z vodikom. Ob tem je zanimivo, da bi lahko z nekaterimi prilagoditvami pomožnih sistemov Siemensova plinska turbina, ki jo bodo zagnali v Mostah, v kombinaciji z zemeljskim plinom obratovala s kar 75-odstotnim volumenskim deležem vodika. Prav o vodiku kot perspektivnem viru se na ravni EU v zadnjih tednih veliko govori, saj bi ga lahko z elektrolizo vode proizvajali s pomočjo električne energije iz obnovljivih virov, poleg tega se lahko zanj prilagodi obstoječa infrastruktura za prenos in skladiščenje plinov.
Drugi pomemben vir v prihodnosti bi lahko bil gorljiv preostanek odpadkov, ki nastajajo v regijskem centru na Barju in ki bi jih lahko sežigali v Mostah. Tretji vir, ki ga že uporabljajo, a bi lahko njegovo uporabo še povečali, je lesna biomasa. Poleg tega je Energetika naredila še projekt energetske izrabe Ljubljanice, ki predvideva tudi vzpostavitev krožne plovbne poti mimo zapornic. Samo s tremi manjšimi hidroelektrarnami bi zagotovili tri četrtine električne energije za javno razsvetljavo v mestu.
