V Energetiki Ljubljana so v zadnjih šestih mesecih sklenili kar štiri različne pogodbe za prevzem pepela in žlindre, ki nastaja pri izgorevanju rjavega premoga in lesnih sekancev v termoelektrarni-toplarni v Mostah. Daleč največji prevzemnik je Termit iz Moravč, kamor so v tem času odpeljali že več kot 6000 ton premoga in žlindre, drugi največji prevzemnik je javno podjetje Voka Snaga z 2200 tonami, tretji največji prevzemnik je s skoraj 1800 tonami družba CEP iz Celja, medtem ko je družba Lumarci, ki pepel zbira tudi v TEŠ, v Trbovlje odpeljala 718 ton pepela in žlindre.
Moravče še vedno prva izbira
To so podatki, s katerimi so na podlagi svetniškega vprašanja samostojnega svetnika Dragana Matića postregli v Energetiki Ljubljana, kjer so dokaj podrobno razložili tudi, kje ta pepel in žlindra končata. »Družba Termit predeluje pepel in žlindro v gradbeni kompozit Tersan PP, ki ga uporablja v opuščenih odkopnih jamah kremenčevega peska in za končno sanacijo površin v peskokopih Podstran - Soteska in Drtija - Dobrava pri naselju Moravče,« so razložili v družbi. Kot smo že pisali, je okoljsko ministrstvo poleti leta 2019 prav na širšem območju nekdanjega odkopa Drtija izvedlo odvzem vzorcev sanacijskega materiala, analiza pa je pokazala, da so na petih lokacijah od skupno sedmih v posameznih vzorcih znatno presežene kritične vrednosti za arzen, baker, kadmij, krom, nikelj, svinec ali fluoride, kritična vrednost za cink pa je bila v določeni globini presežena na vseh petih problematičnih lokacijah.
Temu je julija 2019 sledila odločba republiškega inšpektorata za okolje in prostor iz lanskega julija, ki je Termitu zaradi neposredne nevarnosti dodatnega čezmernega obremenjevanja okolja prepovedal obratovanje naprave za predelavo odpadkov na območju peskokopa Drtija. A 24. marca letos je sledil preobrat, ki je potrdil kritike vodstva Termita na interpretacijo analiz tal, ki po njihovem mnenju ne morejo biti presojana kot običajna tla, temveč rudniško območje, kar so s sklepom potrdili tudi na agenciji za okolje. »Vse dokler stranka ne bo pridobila pravnomočne odločbe o prenehanju pravic in obveznosti rudarske pravice za izkoriščanje za navedeno območje, nobene ravni zemeljskega površja na tem območju ne bo mogoče šteti za tla,« so navedli na agenciji.
Manj prahu je v zadnjih letih pepel iz ljubljanske termoelektrarne-toplarne dvigoval v Trbovljah, kjer ga po zadnji pogodbi družba Lumarci predeluje na premični napravi na degradiranem rudniškem območju Bukova gora. Odpadni pepel in žlindro na svoji deponiji prevzemajo v celjski družbi CEP, ki ga nato preda v predelavo. Zanimivo je, da so v Energetiki Ljubljana februarja letos pogodbo za prevzem pepela podpisali tudi z javnim podjetjem Voka Snaga, kjer naj bi ga uporabili kot stabilizacijski nasip na deponiji na Barju.
Pepel in žlindra kot gradbeni proizvod
Medtem si v Energetiki Ljubljana že dalj časa prizadevajo, da bi za pepel in žlindro dobili slovensko tehnično soglasje, da ustrezata definiciji gradbenega proizvoda, kar pa še ne pomeni, da bi ju lahko nato prosto vgrajevali v tla ali drugam, saj bodo morali njuno ustreznost dokazovati tudi z ustreznimi certifikati. Kot pravijo v podjetju, je gradbeni kompozit, ki vsebuje pepel in žlindro, primeren predvsem za vgradnjo v nasipe ali zasipe, na ljubljanski občini pa naj bi že tekli pogovori o možnih lokacijah za njegovo uporabo.
Problem odpadnega pepela in žlindre se bo bistveno zmanjšal tudi potem, ko bodo v Energetiki v Mostah dva od treh premogovnih blokov nadomestili s plinsko-parno enoto, zaradi česar naj bi se poraba premoga zmanjšala za 70 odstotkov. Konec marca so na veliko gradbišče že pripeljali najdragocenejši kos opreme – plinski turbini, ki naj ju bi prvič zagnali konec letošnjega leta, projekt pa naj bi po napovedih dokončno zaključili poleti prihodnje leto. Če danes za proizvodnjo toplote in elektrike v Mostah porabijo 84 odstotkov premoga in 16 odstotkov lesnih sekancev, se bodo po izgradnji plinsko-parne enote ta razmerja obrnila v prid 70 odstotkov porabe zemeljskega plina, 20 odstotkov premoga in 10 odstotkov lesnih sekancev, ki ju bodo še naprej sežigali v najmlajšem bloku 3, ki so ga leta 2008 rekonstruirali ravno za sokurjenje premoga in lesne biomase.
