Čeprav se je država v resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 zavezala, da bo spodbujala in podpirala oblikovanje stanovanjskih zadrug, jim do sedaj nobena vlada ni namenila pozornosti. Trenutna vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo tokrat drugače, saj so zanjo ravno stanovanjske zadruge ena od pomembnih rešitev, ki naj bi pripomogle k povečanju ponudbe dostopnih najemnih stanovanj. »Po drugi strani smo iz medijev v zadnjih mesecih pridobivali informacije o novih modelih, ki temeljijo na aktivaciji nekih zasebnih sredstev, za katere pa se zdi, da bolj kot potrebe ljudi naslavljajo interese kapitala. Zato vlado pozivamo, da sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem na tem področju raje vodi prek stanovanjskih zadrug in njihove regulacije,« opozarja Maša Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora ter iz zadruge Zadrugator.
O zadrugah tudi Maljevac
Ob tem je seveda mislila na potezo vlade, ki je ob likvidaciji Družbe za upravljanje terjatev bank njene nepremičnine, primerne za stanovanjsko gradnjo, namesto na republiški stanovanjski sklad, kot je bilo določeno v koalicijski pogodbi, skupaj s preostalim premoženjem, pravicami in obveznostmi prenesla na Slovenski državni holding. Ta poteza ni naletela na odobravanje članov in podpornikov Levice, od koder prihaja tudi bodoči minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki bo bedel nad stanovanjsko politiko.
Na zaslišanju pred odborom za delo, družino, socialne zadeve in invalide je Maljevac kot enega od pomembnih ukrepov na področju stanovanj navedel tudi stanovanjske zadruge, ki bodo po njegovih besedah dopolnile ponudbo dostopnih javnih najemnih stanovanj, poleg tega bodo omogočile oblike bivanja, ki temeljijo na solidarnosti, medgeneracijskem sodelovanju in trajnostnem razvoju. A od besed bo morala vlada čim prej preiti k dejanjem, so opozorili predstavniki Inštituta za študije stanovanj in prostora, zadruge StanKoop in Zadrugatorja, saj je od prvih poskusov vzpostavitve zadrug minilo že deset let. V anketi, v kateri je nedavno sodelovalo približno 1000 Ljubljančanov, so ugotovili tudi izjemno visoko podporo zadrugam, saj bi bilo na ta način stanovanjski problem pripravljeno rešiti skoraj 27 odstotkov odraslih prebivalcev prestolnice.
In kakšen je pravzaprav model zadrug, ki je uveljavljen v tujini in za katerega si prizadevajo predstavniki Inštituta za študije stanovanj in prostora, StanKoopa in Zadrugatorja? Prvi korak je, da posamezniki ustanovijo stanovanjsko zadrugo in se vanjo včlanijo. Nato sklenejo dogovor z javnim akterjem, ki stanovanjski zadrugi običajno omogoči ugoden dostop do zemljišča. Zadruga najame kredit, s katerim na zemljišču zgradi večstanovanjsko stavbo z individualnimi stanovanjskimi enotami in skupnostnimi prostori. Zemljišče ostane v lasti mesta ali sklada, medtem ko je stavba v lasti zadruge. Lastniki stanovanjske zadruge so vsi njeni člani, nihče pa ni lastnik posameznega stanovanja. Stanovanje, v katerem živijo, stanovalci najemajo od zadruge za stroškovno najemnino, ki je nižja od tržne in je namenjena odplačevanju investicije.
Ključno vprašanje
stavbne pravice
V Ljubljani sta, zanimivo, v vodo padla dva že precej konkretna projekta stanovanjske zadruge na območju Rakove jelše. Najprej je bila to soseska Rakova jelša I, nazadnje pa soseska Rakova jelša III, kjer bo zdaj prav tako stanovanja gradil izključno ljubljanski stanovanjski sklad, ki je bil pripravljen del zemljišča nameniti za zadružno gradnjo. A zapletlo se je pri ključnem vprašanju, to je stavbni pravici, ki je po obstoječi zakonodaji za javno zemljišče zadruge ne morejo dobiti brezplačno. To je po besedah Maše Hawlina eden prvih problemov, ki bi ga morala nasloviti vlada, da bi zadruge lahko zaživele. Bi si pa le-te želele tudi dostop do ugodnih virov financiranja (lahko bi bili to krediti SID banke ali krediti prek republiškega stanovanjskega sklada) in – v idealnem primeru – tudi nepovratnih spodbud za njihov zagon. Da bi rešili ta vprašanja in tudi tista, povezana z regulacijo, so pripravili predlog zakona o zadrugah, za katerega pa pod prejšnjo vlado ni bilo posluha.