Osemletno županovanje Matjaža Rakovca, ki se kot kandidat Socialnih demokratov nadeja tretjega mandata župana Mestne občine Kranj (MOK), je ob velikem investicijskem zagonu zaznamovalo tudi nekaj zastojev pri uresničevanju projektov. Občina je izvedla za 150 milijonov evrov naložb, dodatnih več kot 20 milijonov evrov pa so znašale naložbe občinskih javnih zavodov. MOK je v zadnjih dveh mandatih (2019–2026) počrpala dobrih 41 milijonov evrov sredstev, do leta 2030 pa se ji ob podpisanih pogodbah o sofinanciranju obeta črpanje še 30 milijonov evrov.
Med pomembnimi rezultati zadnjih dveh Rakovčevih mandatov je uvrstitev gorenjske prestolnice v misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030, Kranj pa je postal tudi eno od 20 evropskih mest, kjer so kot prvi prejeli znak misije Evropske unije za uspešno pripravljen akcijski in investicijski načrt za prehod v podnebno nevtralno in pametno mesto. Kranj se ponaša tudi s trajnostno prehransko strategijo, ki je prva takšna v državi.
Velika investicijska vlaganja
Matjaž Rakovec je v zadnjih osmih letih z ekipo veliko energije namenil osnovam mesta: mostovom, cestam, vrtcem, šolam in komunalni infrastrukturi. Največja naložba je bila rekonstrukcija mosta nad Savo na Ljubljanski cesti, v tem času pa poteka gradnja novega mostu pri nekdanji Planiki s celovito ureditvijo Savske ceste in soseske ob Savi, ki jo MOK ureja skupaj z državo.
Obnovljenih je bilo več kot 45 kilometrov cest ter urejenih 55 kilometrov kolesarskih poti in več kot 560 parkirnih mest. MOK je v promet uvedla 11 električnih avtobusov, prek participativnega proračuna in na predlog svetov krajevnih skupnosti pa je bilo izvedenih več kot 400 projektov. V šolsko in vrtčevsko infrastrukturo je občina v zadnjih osmih letih vložila več kot 30 milijonov evrov. Zgradili in prenovili so deset šolskih objektov ter letos podrli stari vrtec Sonček in začeli graditi novega, kar predstavlja največjo naložbo na področju predšolske vzgoje v občini.
Na 14 javnih stavbah so namestili sončne elektrarne, nekdanjo pošto v središču mesta pa so prenovili v podjetniški inkubator Kovačnica. Območje ob Bleiweisovi cesti, ki je bilo 30 let degradirano, so spremenili v največji mestni park, kanjon Kokre pa je od leta 2024 zavarovan kot naravni spomenik državnega pomena. Največja naložba na področju športa je bila atletska steza v Športnem centru Kranj, največja naložba v kulturo pa obnova nekdanje gradbene šole na Cankarjevi, ki je propadala 20 let. Dodatne prostore je dobila Glasbena šola Kranj, novi dom pa Javni sklad za kulturne dejavnosti.
V pričakovanju zelene luči države
Občina je letos odprla 35 let zaprta vrata mestne tržnice na Glavnem trgu in s tem napovedala dolgo pričakovano prenovo. Začel se je tudi največji razvojno-investicijski projekt v zadnjih desetletjih – gradnja Poslovne cone Hrastje, kjer je trenutno izvedenih 80 odstotkov del, pod okriljem projekta Gorki, ki se izvaja, pa bodo dosegli 98-odstotno priključenost prebivalcev na javno kanalizacijo.
V prihodnje se bodo pod okriljem občine in države najpomembnejše razvojne spremembe v Kranju zgodile na Zlatem polju: gradnja regijske bolnišnice, novega doma za upokojence, severnih vrat in ledne dvorane. Med načrti je tudi avtocestni priključek Kranj sever, za katerega je vlada spomladi sprejela državni prostorski načrt. V pričakovanju nadgradnje železniške postaje in nanjo vezanega avtobusnega terminala, ki je soodvisen od drugega tira in državne prenove železniške infrastrukture, bo MOK v prihodnje osvežila zdajšnjo avtobusno postajo.
Najpogostejše kritike občanov
Nekateri načrtovani projekti pa kljub drugačnim napovedim župana, a tudi na račun (ne)odgovornosti države in njenega zavlačevanja s postopki še niso uresničeni. Občani v svojih kritikah najpogosteje izpostavljajo neurejeno avtobusno postajo ter pogrešajo sodoben potniški terminal pri železniški postaji, več parkirnih mest in bolj premišljeno prometno ureditev.
Del občanov jezi, da še niso začeli graditi nove ledne oziroma hokejske in koncertno-kongresne dvorane, drugi menijo, da bi moral biti dom starejših občanov že zgrajen. Kritike se pojavljajo tudi zaradi pomanjkanja dostopnih najemnih stanovanj za mlade, družine in starejše ter neuresničene obljubljene ureditve kanjona Kokre in mestnega kopališča.
V nekaterih krajevnih skupnostih menijo, da jih je župan premalo vključil v pripravo prostorskih načrtov in da bi morala občina prednost nameniti njihovim vsakodnevnim potrebam, ne pa dodatnemu urejanju zelenih površin. Pomembna vsakodnevna tema prebivalcev soseske Planina, kjer se od lani pojavljajo pritožbe zaradi vandalizma, uporabe pirotehnike, motenja javnega reda in nevarne vožnje z električnimi skiroji ter skuterji, je varnost tamkajšnjih prebivalcev. Občina, policija in redarstvo so se zato v začetku meseca dogovorili o dodatnem nadzoru na omenjenem območju.