To pomeni, da je bilo približno 255.000 ljudi vsaj enkrat v letu 2010 izpostavljenih fekalno onesnaženi vodi, je ugotovil IVZ. Poleg tega se predvsem v kmetijsko intenzivnih predelih države, še zlasti v Prekmurju, soočajo tudi s kemijskim onesnaženjem pitne vode, torej z nitrati in pesticidi v njej.
Mikrobiološko oziroma s človeškimi ali živalskimi izločki onesnažena voda se pojavlja povsod po Sloveniji, še zlasti problematični pa so majhni vodovodi, ki s pitno vodo preskrbujejo od 50 do 500 ljudi. Kar 19 odstotkov teh majhnih podeželskih vodovodnih sistemov je po analizah IVZ mikrobiološko onesnaženih. "Za te vodovode lahko trdimo, da voda v njih ni ustrezno pripravljena. Pred uživanjem je namreč praviloma treba vodo za to pripraviti," pojasnjuje Ivanka Gale z IVZ.
Samo tretjina oskrbovalnih območij dezinficirana
"Od 968 nadzorovanih oskrbovalnih območij s pitno vodo jih 60,7 odstotka nima dezinfekcije, torej je dezinficirana samo tretjina območij, pa še tu je vprašanje, ali v zadostni količini," opozarja predsednik Društva za zaščito voda dr. Boris Kompare. Kot pojasnjuje, je nekatere mikroorganizme mogoče uničiti s kloriranjem, pri drugih pa je potrebna uporaba drugih tehnologij, na primer ultravijolične svetlobe, kot jo uporabljajo na vodovodu v Novi Gorici. Tam, kjer je voda kalna in ultravijolična svetloba zato ne more prodreti skoznjo, pa je potrebno ultrafiltriranje, kot ga recimo uporabljajo na rižanskem vodovodu. "Postojnsko-pivški vodovod Malni ima ogromen problem z mikroorganizmi in kalno vodo in predstavlja šolski primer neustrezne priprave vode. Tam zdaj kupujejo tehnologijo ultravijolične svetlobe, kupiti pa bi morali naprave za ultrafiltracijo," je ogorčen Kompare. Dodaja, da bi morali vodenje čistilnih naprav, ki ni enostavno, zaupati strokovnjakom, v isti sapi pa poudarja, da si večja vodovodna podjetja, recimo ljubljansko ali rižansko, te strokovnjake lahko privoščijo, medtem ko manjša nimajo denarja niti za čistilno napravo.
Ob tem v Sloveniji pitno vodo v vodovode tradicionalno črpamo iz podzemnih virov oziroma podtalnice. "Mislimo, da so podzemne vode boljše kvalitete, a dejansko to velja le za tiste vode, ki se nahajajo v naplavinskih, peščenih vodonosnikih (podzemnih rezervoarjih voda, op. p.), saj se naravno prefiltrirajo skozi fine peske. Te najdemo na Ljubljanskem polju, v Savinjski dolini, na Ptujsko-Dravskem polju in na Krško-Brežiškem polju. Preostale vode iz razpoklinskih vodonosnikov, kamor sodijo vsi kraški in alpski vodonosniki, so praktično površinske vode oziroma imajo močan kontakt s površino, zato se kalijo, v njih pa vedno, poudarjam, vedno najdete mikroorganizme. To pomeni, da je ta voda vedno potencialno onesnažena s fekalnimi organizmi in bi zato morala biti dezinficirana," pojasnjuje Kompare.
Kemikalije ostajajo v podtalnici
Drug problem podzemnih voda je kemijsko onesnaženje z nitrati, pesticidi in drugimi kemijskimi snovmi, ki so večinoma posledica gnojenja in uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu, povzročajo pa ga tudi odpadki na divjih odlagališčih. Ob tem marsikje vodnega območja sploh nimajo zavarovanega.
Kadar do takšnega onesnaženja pride, se v podtalnici naberejo zelo visoke koncentracije kemikalij, saj je pretok podtalnice mnogo manjši kot pretok površinskih voda. "V tem pogledu so površinske vode bistveno boljše za pitje, veliko enostavneje jih je tudi očistiti s filtracijo," pravi Kompare. Hkrati priznava, da se v površinske vode izliva večina kanalizacije. To je sicer mogoče prečistiti, a vprašanje je, kaj je ceneje: izkoriščanje podzemnih ali površinskih vodnih virov.
Je pa po njegovih besedah dejstvo, da iz Slovenije vsako sekundo po rekah odteče več kot 1000 kubičnih metrov vode, mi pa v obliki pitne vode potrebujemo le en odstotek te vode. "V tem smislu pri nas v državnem merilu nimamo problema s količinami pitne vode," poudarja. Problemi s količinami pitne vode nastajajo lokalno, saj je "kar 44 odstotkov Slovenije kraške, tam pa ni niti površinskih vodotokov niti podzemnih voda, ki bi jih lahko enostavno zajeli. Spet drugje ni izdatnih podzemnih voda ali pa so prekomerno onesnažene, na primer zaradi kmetijstva ali nepravilno oskrbovanih odlagališč odpadkov".
