"Ljudje so vedno imeli pomisleke do tega, da bi baterijo kar odvrgli v koš za smeti, saj jo večina podzavestno povezuje s kemijo in škodljivimi učinki. Problem je bil v tem, da je primanjkovalo možnosti, kam in kako reciklirati baterijo ali akumulator. Bistvenega pomena je zdaj dostopnost zabojnikov," razmišlja Emil Šehič, direktor podjetja Zeos, ravnanje z električno in elektronsko opremo. S tem se strinjata Matej Hribar in Uroš Černuta iz podjetja Interseroh, ki se ukvarja z zbiranjem in predelavo odpadnih surovin. "Uporabljene baterije so se nabirale po domovih, a ljudje niso vedeli, kam z njimi," pravita.
Tako priložnost bodo potrošniki zdaj dobili. Za zbiranje in predelavo baterij bodo namreč po uredbi o ravnanju z baterijami in akumulatorji po novem odgovorni prodajalci, ki bodo lahko izrabljene baterije sprejeli brezplačno, ne glede na to, kdaj in pri katerem prodajalcu jih je potrošnik kupil. Trgovci bodo morali na prodajnem mestu postaviti posebne zabojnike za zbiranje odpadnih baterij in akumulatorjev. "Kartonasta škatla seveda ni primeren zabojnik, tega namreč uredba natančno določa, poleg tega pa tudi, da morajo prodajalci zraven postaviti še obvestilo, da lahko potrošniki vračajo izrabljene baterije," pravijo na ZPS. Obvestilo ob zabojniku je po mnenju strokovnjakov še bolj pomembno kot zabojnik sam.
Hribar in Černuta izpostavljata nekatere dobre zglede, denimo trgovce Tuš, Spar, DM, Simobil, ki so zabojnike že namestili. "Toda, ključnega pomena bosta Petrol in Mercator," poudarjata. "V Mercatorju smo že postavili zbiralne zabojnike na nekatera večja prodajna mesta, enoten sistem zbiranja bomo vzpostavili do 26. septembra. Zabojnike bomo namestili v prodajalne trženjskega programa, tehnike in v prodajalne Intersport," so zagotovili v Mercatorju. Predvidene globe za prekrškarje, ki zbiranja baterij ne bodo imeli urejenega, so od 4000 do 40.000 evrov.
Težko je oceniti, koliko baterij se pri nas zbere in predela ločeno, saj doslej ni bilo nadzora nad tem, zato se mnenja zelo razlikujejo. Hribar in Černuta ocenjujeta, da se pravilno predela tako majhen odstotek baterij, da ni omembe vreden, torej, pravilne predelave doslej praktično ni bilo, nekoliko bolje je pri akumulatorjih. Zanimivo, Agencija RS za okolje je za minula leta ocenila, da sta se ločeno zbrali približno dve tretjini na trg poslanih baterij in akumulatorjev, od tega se je večina tudi predelala.
Če baterijo odvržemo med navadne odpadke, bo pristala na odlagališču, kjer bodo njene sestavine z izcednimi vodami pronicale v podtalnico, kar lahko resno ogrozi okolje in s tem tudi naše zdravje, razlaga Barbara Tišler iz podjetja Slopak. Če pa baterijo odvržemo v posebne zabojnike, bo velik del recikliran, s čimer lahko ponovno uporabimo surovine, ki jih vsebuje. Medtem se baterija, odvržena v naravo, nikoli ne bo razgradila in prenehala škodljivo učinkovati na okolje. Ko se živo srebro, kadnij in svinec enkrat absorbirajo v zemljo, tam ostane, pravijo strokovnjaki.
