Saša Arsenovič po osmih letih zapušča mariborski županski stolček. Njegova odločitev, da na novembrskih lokalnih volitvah ne bo več kandidiral, prihaja po dveh mandatih, v katerih je Maribor doživel nekaj najbolj vidnih sprememb zadnjih desetletij, hkrati pa so pred občino še naprej tudi številni izzivi, ki jih njegov naslednik ne bo mogel preprosto odmisliti.
Izpeljal kup velikih infrastrukturnih projektov
Odmevnih dosežkov Arsenovičevih dveh mandatov je veliko. Med najbolj izstopajočimi so nedvomno prenova Glavnega trga, Koroške ceste, Lenta, Vojašniškega trga, historičnih prehodov v centru mesta, zaključek dolgoletne sanacije Kopališča Pristan, zdravstveni postaji Magdalena in Tezno ter Center Rotovž. Pri tej je Arsenovič krmaril zelo spretno, in čeprav se je celoten projekt s 25 milijonov podražil kar na dobrih 42 milijonov evrov, mu je na koncu zanj uspelo pridobiti kar 36,7 milijona evrov evropskega in državnega denarja.
Spregledati ne gre niti uvedbe Mbajka, pa tudi uspešne organizacije Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM 2023), enega največjih športnih dogodkov v zgodovini Slovenije, ki je v mesto pripeljal več kot 3600 udeležencev iz 48 držav. Čeprav se je dogodek končal z minusom, ki ga je moral pokriti Javni holding Maribor (JHMB), je mesto pridobilo sodobno prenovljeno športno infrastrukturo, vključno z novo atletsko dvorano in skate parkom ter obnovljeno dvorano Tabor, hkrati pa dokazalo, da zna organizirati tudi največje dogodke. Prav tako je pohvale vrednih več mehkih projektov, naj med temi izpostavimo vsaj Dan Maribora, ki so ga občani hitro sprejeli za svojega.
Plusi in minusi holdinga
Zelo pomemben projekt njegovega prvega mandata je bila tudi ustanovitev prej omenjenega holdinga. Arsenovičev cilj, kot ga je predstavil leta 2020, je bil združiti podporne funkcije šestih javnih podjetij, racionalizirati njihovo poslovanje in izboljšati storitve. Skupina JHMB, v katero je zdaj vključenih že devet podjetij, danes skupaj ustvari že skoraj 150 milijonov evrov prometa ter med štirimi in šestimi milijoni čistega dobička letno.
Medtem ko je bila torej ustanovitev holdinga nedvomno dosežek prvega mandata, pa je način njegovega upravljanja v drugem mandatu postal eden njegovih največjih problemov. Spor med županom in mestnim svetom glede tega, kdo naj ima nadzor nad holdingom, je namreč prerasel v upravni spor. Ko mu je mestni svet oktobra 2023 odvzel ustanoviteljske pravice in jih prenesel nase, je Arsenovič odločitev izpodbijal na upravnem sodišču, a je to njegovo tožbo zavrnilo. Prav spori okrog holdinga so tudi dobro pokazali nekaj, kar je bilo sicer zelo značilno za Arsenovičev način vodenja mesta. Kot župan je namreč vseskozi želel imeti popoln vpliv na celoten občinski ekosistem, mestni svet in drugi akterji pa so se temu vseskozi upirali. Na odpor javnosti in politike so tako naleteli tudi njegovi kasnejši poskusi spreminjanja sestave nadzornega sveta holdinga, pri čemer jih je večina prav tako padla na sodišču, o nekaterih pa to še odloča.
Hkrati je holding tudi predmet negodovanja med številnimi občani. Medtem ko številni ne zaznavajo prav veliko izboljšav njegovih storitev, so podražitve teh, ki so v zadnjih letih postale pravzaprav stalnica, v javnosti še kako negativno odmevale.
Šepala predvsem komunikacija
Obenem ima drug obraz tudi izvedba velikih infrastrukturnih projektov. Ker mu ni, tako kot že predhodnikom, uspelo odpraviti problema državnega podfinanciranja, se mesto sooča z visoko zadolženostjo. Ena večjih front odhajajočega župana je bil tudi promet. Ceste, ki jih občani redno izpostavljajo kot enega največjih problemov, v večini ostajajo še naprej slabo vzdrževane, mnogi pa se, tudi zaradi znanih dogodkov iz preteklosti, še danes ne morejo sprijazniti z uvedbo stacionarnih radarjev. Prav tako je na neodobravanje dela javnosti naletelo tudi uvajanje con 30, zapiranje središča mesta za avtomobile in zmanjševanje števila parkirnih mest, ki jim ni dovolj hitro sledila gradnja garažnih hiš. A dejstvo je, da so ukrepi trajnostne mobilnosti nujni, kot tudi, da njihovemu uvajanju zmeraj sledi upor.
Zato je toliko bolj pomembna komunikacija z javnostmi, ki je hkrati polje, kjer je Arsenoviču največkrat spodrsnilo. Prepričan, da dela prav, se ni oziral na nikogar, aroganca, ki jo je pri tem kdaj znal pokazati, pa je zmotila marsikoga. V to kategorijo sodi tudi prvi incident, ki si ga je privoščil v svoji politični karieri, ko se je zapletel v fizični obračun z najstnikom.
Potem ko so mu redarji izrekli nekaj glob zaradi nepravilnega parkiranja skuterja, je v službo pričel prihajati s kolesom.
Čeprav bi mu težko pripisali neposredno odgovornost, je zgovoren tudi nedavni primer Trubarjeve ulice. Kaže namreč na to, kako se lahko kljub številnim izvedenim velikim infrastrukturnim projektom zaupanje v oblast izgubi že pri poseku sedmih dreves.
Velika dejanja, pa tudi velike zamere
Je pa tudi sicer najtežji del njegove zapuščine prišel letos, ko je marca NPU izvedel 17 hišnih preiskav, med drugim tudi v prostorih občine in pri njem doma. Preiskava, ki še ni dobila epiloga, se nanaša na sume gospodarske kriminalitete in korupcije v poslih z različnimi zemljišči ter drugimi posli. Arsenovič sicer očitke odločno zanika in zatrjuje, da ni storil nič nezakonitega. Enako tudi v primerih, ko je njegovo podjetje Galerija Gosposka odkupilo občinske nepremičnine v Melju.
Ocena Arsenovičevega osemletnega vladanja je tako vse prej kot enoznačna. Je hkrati zgodba o uspehu in zgodba o na trenutke problematičnem vodenju mesta. Je zgodba o županu, ki je znal sprejemati velike odločitve in projekte, tudi zelo zahtevne, ter jih izpeljati. A hkrati tudi zgodba, povezana z njegovim načinom odločanja, pogosto ne dovolj dovzetnim za drug(ačn)a mnenja, zaradi česar so se konflikti z različnimi deležniki kopičili.