Mestna občina Celje je ena od 23 občin pri nas, ki še vedno nimajo sprejetega občinskega prostorskega načrta (OPN). Ta je eden ključnih strateških dokumentov, ki mestu in občini omogoča ter določa nadaljnji razvoj. Vse pa kaže, da bo tudi nov OPN, ko bo enkrat sprejet, že zastarel, saj so ga pripravljali toliko časa, da so v njem zajete le pobude, ki so jih prejeli do leta 2013. Kljub vsemu se celjski župan Matija Kovač nadeja, da bodo mestni svetniki OPN obravnavali do poletja. »Žal v Celju veljajo številne omejitve, vezane na urejanje prostora in faktorje, kot so poplavna ogroženost, degradacija tal, cestna infrastruktura in podobno. Usklajenih z nosilci urejanja prostora je bilo okoli 40 odstotkov prejetih pobud, ki jih je bilo treba oddati do konca lanskega leta,« pove Kovač.
Osnutek OPN so v času javne razgrnitve predstavili občanom na štirih zelo dobro obiskanih javnih obravnavah in trikrat tedensko tudi na individualnih razgovorih. »Občanke in občani so se seznanili s postopkom in krovnimi usmeritvami plana, ki bo zaznamoval razvoj mesta v prihodnjih desetletjih, ter dobili informacije o rešitvah, ki so predvidene za del mesta, v katerem prebivajo tudi sami. V času javne razgrnitve so se odpirale različne tematike, vezane na posamezne sklope, ki jih obravnava OPN, skupno pa smo v roku prejeli 368 pripomb, ki bodo obravnavane v prihodnjih tednih. Naša strokovna služba jih bo predala izdelovalcu, Razvojnemu centru Planiranje, in ta se bo do njih strokovno opredelil. Po proučitvi vseh bodo pripravili predlog OPN, ki ga bomo poslali še 36 nosilcem urejanja prostora. Ti se bodo do končne verzije opredelili z mnenji. Šele nato bo OPN nared za obravnavo in sprejem na mestnem svetu,« razloži potek postopka Kovač.
OPN se bo še prilagajal potrebam
Največ vprašanj se je v razpravah ljudem porajalo glede pobud za spremembe namenske rabe zemljišč, torej za spremembe zemljišč iz kmetijskih v stavbna. »Žal je postopek usklajevanja dokumenta z državnimi organi trajal nerazumno dolgih 10 let. A to ne pomeni, da dolgoročne rešitve niso več aktualne. So pa usmerjene v zagotovitev ustrezne prometne mreže in zadostnih površin za razvoj gospodarstva, gradnjo in obnovo stanovanjskih območij ter druge dejavnosti. Tak načrt se sprejema za več desetletij vnaprej in se bo zato še prilagajal potrebam. Tudi trenutno veljaven celjski prostorski plan iz leta 1986 še ni v celoti realiziran in ga OPN v marsičem povzema,« pravi Kovač.
V grobem je OPN načrtovan po načelih urejanja prostora, kot sta zgoščanje dejavnosti znotraj urbanega območja in zagotovitev ustreznih koridorjev za razvoj gospodarske javne infrastrukture. Sledi konceptu pretežno stanovanjskega zahodnega dela mesta in gospodarskega vzhodnega, nove površine za gradnjo večinoma umešča južno od avtoceste, kmetijske površine pa ohranja severno od nje. Krepi in zgošča tri značilna središča v občini: mesto Celje kot regionalno središče nacionalnega pomena ter Ljubečno in Teharje kot lokalni središči. S tem zagotavlja policentrični razvoj občine. Večina upoštevanih individualnih pobud se nanaša na širitev stavbnih zemljišč na območjih obstoječe poselitve. »Pri dolgoročnem načrtovanju je pomembno dati poudarek preprečevanju konfliktnih situacij v prostoru, ki jih imamo danes v Celju že precej. S ciljem, da se srečevanje nekompatibilne rabe prostora v prihodnje zmanjšuje, se določene dejavnosti ali bivanje postopoma opušča,« še razloži Kovač, ki se do urbanističnih rešitev, ki jih je že pred tem potrdila večina nosilcev urejanja prostora, ni opredeljeval, ker bi s tem nedopustno posegal v postopek in potencialno tudi v pravice pobudnikov, hkrati pa rušil strokovno avtonomijo pripravljalcev in strokovne službe.
Kot še poudarja, je občina že predolgo brez resne posodobitve krovnega prostorskega akta, kar se odraža v številnih parcialnih, izsiljenih in velikokrat ne najboljših rešitvah, pa tudi v številnih zamujenih razvojnih priložnostih v preteklih letih. »Novi OPN bo osnova za prihodnje delo na področju prostorskega načrtovanja in zemljiške politike, pri kateri bomo uveljavljali načela transparentnega, odgovornega in pravičnega načrtovanja,« misli sklene župan Kovač.
