Predstavniki Mestne občine Ljubljana in države so se začeli pogovarjati, kako Plečnikov stadion, ki je zavarovan kot kulturni spomenik državnega pomena, rešiti pred propadanjem. V preteklosti je bilo v javnosti predstavljenih že več idej, kako bi lahko zaživel ohranjen in prenovljen stadion.
Ljubljanski podžupan Rok Žnidaršič je v intervjuju za Dnevnik dejal, da kot najboljšo rešitev za propadajoči Plečnikov stadion vidi njegovo ohranitev v izvorni obliki in primerno restavratorsko-konservatorsko prenovo. Razkril je, da sta država in ljubljanska občina sklenili dogovor, da bosta vprašanje Plečnikovega stadiona reševali skupaj. Da bi izvedeli več o omenjenem dogovoru, smo zaprosili za vpogled v kopijo. Zanimalo nas je tudi, kdo bo zagotovil denar za morebitni odkup in prenovo stadiona.
Na občini so nam pojasnili le: »Za zdaj gre zgolj za ustni dogovor. Ko bo dobil konkretnejšo obliko, bomo javnost o tem obvestili.« Na ministrstvu za kulturo pa so dejali, da niso sklenili dogovora, a da se z občino dogovarjajo, kako rešiti Plečnikov stadion pred propadom.
Podžupanove besede o skupnem reševanju Plečnikovega stadiona z državo so bile nepričakovane, saj je ljubljanski župan Zoran Janković doslej izpostavljal le dve možni rešitvi: bodisi da poslovnež Jože Pečečnik uresniči svoj projekt Bežigrajski športni park na območju Plečnikovega stadiona bodisi da ga kupi in prenovi država sama.
Odkar je ministrstvo za kulturo prevzela Asta Vrečko, so tam glede Plečnikovega stadiona zagovarjali dialog med mestom, zasebnim lastnikom in državo, češ da bi le tako lahko prišli do najbolj optimalne rešitve, ki bo v korist ljudi, okolja in ohranjanja kulturne dediščine. Februarja so namigovali, da bi bilo najbolje, če bi stadion »zaživel kot del mestne športnorekreacijske in kulturne infrastrukture«, in da državno lastništvo stadiona ne bi bila najboljša rešitev.
Pobude, kako bi lahko uporabljali prenovljeni stadion
»Ideja je, da bi bil Plečnikov stadion, tako kot je nekoč že bil, v veliki meri namenjen športu, hkrati pa bi bil tudi v precejšnji meri javno dostopna rekreacijska in kulturna površina. Za en del si želimo, da bi bil dostopen ves čas. Da bi se to lahko zgodilo, bodo potrebne določene poteze države, ki jim bomo sledili,« je podžupan Rok Žnidaršič v intervjuju strnil vizijo o prihodnosti Plečnikovega stadiona.
V preteklosti je bilo podanih že nekaj idej, kakšne vsebine bi lahko polnile Plečnikov stadion, če bi ga ohranili v prvotni obliki. Arhitektka Nika van Berkel je leta 2015 prejela študentsko Prešernovo nagrado za magistrsko nalogo, v kateri je razmišljala o oživitvi Plečnikovega stadiona in preureditvi območja v zelen mestni park z različnimi privlačnimi vsebinami. Med drugim je vanj umestila mestno plažo z naravnim bazenom, zunanjo kavarno, veliki in mali oder za dogodke, športne površine za odbojko, šah, balinčke, namizni tenis, tekaško stezo, rolkarski park, otroško igrišče, prostore za piknike. Avtorica je takrat izjavila, da je ključni pogoj za morebitno izvedbo takšne ideje javni konsenz glede tega, kaj je dobro za prebivalce Ljubljane.
Civilna iniciativa za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki je leta 2017 predstavila vizijo, da bi stadion postal športni park odprtega tipa, na katerem bi bil prostor za individualno ali skupinsko rekreacijo ter tudi za nekatera športna tekmovanja. A ob tem so poudarili, da stadion v izvirni obliki ne more izpolnjevati zahtev velikanskih sodobnih športnih objektov. »Komaj pridobljene velike javne mestne površine v mestnem središču (Prešernov trg, Novi trg, Kongresni trg, Trg republike) obremenjujemo z občasnimi tekmovanji v košarki, odbojki na mivki, jih uporabljamo kot ciljne ravnine za prireditve, kot so Pot spominov in tovarištva, Ljubljanski maraton, kolesarska prireditev Franja, otroške športne prireditve, družabne prireditve in številne podobne, medtem ko bi za take namene lahko odlično uporabili prav Plečnikov stadion,« je takrat izpostavila civilna iniciativa. V prenovljenem stadionu bi lahko uredili mednarodni center Plečnikove arhitekture, v katerem bi obiskovalcem poleg samega stadiona lahko predstavili še preostala Plečnikova dela in tudi njegove neizvedene projekte. Stadion bi lahko služil tudi kot izhodišče za organizirane oglede tistih Plečnikovih del v Ljubljani, ki niso v samem mestnem središču, torej cerkev v Črni vasi, Žale, Baragovo semenišče, cerkev v Šiški in podobno, je še predlagala civilna iniciativa.
Več kot 30 podpisnikov odprtega pisma z naslovom Odprimo Bežigrajski stadion! se je lani zavzelo za takojšnje ponovno odprtje Plečnikove stvaritve. »Stadion bi po zavarovanju nevarnih predelov lahko postal odprt javni rekreacijski park po vzoru preizkušenih praks v Ljubljani in v tujini (na primer nekdanje berlinsko letališče Tempelhof). Bežigrajski stadion lahko postane središče družabnega in športnega življenja, ki bo v dobrobit skupnosti, posebno v luči dogodkov preteklih let,« so lani zapisali podpisniki javnega pisma.
Pečečnikovi načrti
Družba Bežigrajski športni park je na območju Plečnikovega stadiona načrtovala ureditev stadiona za skoraj 8400 gledalcev z dvonadstropnimi pokritimi VIP-tribunami in trikotnim vstopnim objektom. Ob kotu Samove in Vodovodne ceste bi se vzpenjala kar 72 metrov visoka stolpnica, v kateri bi bili hotel, hotelska restavracija s teraso, različne športne dvorane, poslovni prostori, zdravstveni center. Pod stadionom je bilo načrtovano večje nakupovalno središče in podzemna parkirna etaža. Večina od okoli 1800 predvidenih parkirnih prostorov bi bila pod tremi poslovnimi vilami na zemljišču med stadionom in Koroško ulico. A to zemljišče je sodišče pravnomočno dosodilo etažnim lastnikom Fondovih blokov. Zaradi tega je ministrstvo zavrnilo izdajo gradbenega dovoljenja družbi BŠP.
