Gorenjska prestolnica je postala prvo slovensko mesto z varuhovim kotičkom. Gre za stojalo na hodniku Mestne občine Kranj, mimo katerega občani vstopajo tudi v tamkajšnjo upravno enoto. Ljudi, ki gredo tam mimo, je veliko, zato si bodo z informacijami, zapisanimi v brošurah, morda lahko pomagali, če se bodo znašli v stiski. Tiskovine, razvrščene na stojalu, mimoidoče obveščajo o tem, v kakšnih primerih jim varuh človekovih pravic lahko pomaga ter kakšne so njegove pristojnosti. Dodali so jim tudi obrazec za vložitev pobude in zadnje letno poročilo o delu.
Za tiste, ki niso
vešči spletnih orodij
Gre za pilotni projekt, s katerim skuša varuh človekovih pravic Peter Svetina svoje delo približati čim širšemu krogu ljudi v okolju, v katerem živijo. Po kranjskem kotičku ga bodo vzpostavili v Pivki, Svetina pa želi, da bi ga imele vse slovenske občine. Vse informacije v publikacijah na stojalu so sicer na voljo tudi na spletu, vendar vsi ljudje morda nimajo dostopa do spleta ali pa uporabe spletnih orodij, s katerimi bi si zagotovili pomoč, niso vešči. Prav zdaj se na primer pri varuhu ukvarjajo s tem, da nekdo ni mogel plačati parkirnine, saj pametnega telefona, prek katerega bi to edino lahko storil, nima, je pa prejel kazen zaradi neplačila.
Sicer pa varuh človekovih pravic Peter Svetina vsako leto prejme več tisoč pisem in pritožb ljudi, v katerih ga prosijo za pomoč, ker menijo, da so jim kršene pravice. »Tovrstne pobude temeljito preučimo in ustrezno reagiramo. Posebej smo pozorni na kršenje otrokovih pravic, pravic invalidov, starejših, tujcev in drugih skupin prebivalstva. Če ugotovimo nepravilnosti, organom predlagamo, naj ugotovljeno kršitev ali nepravilnost odpravijo, kako naj jo odpravijo ali celo zahtevamo povrnitev škode,« opisuje Svetina. Ob tem opozarja, da se številne pobude dotikajo tudi področij, na katerih varuh nima pristojnosti. Prav na dan odprtja varuhovega kotička v Kranju so na primer prejeli dve pobudi zaposlenih, nezadovoljnih v svojem delovnem okolju, napotili jih bodo na delovno inšpekcijo. Tudi družinski ali medsosedski spori, ki se pogosto znajdejo med pobudami, niso v pristojnosti varuha, opozarja Svetina. Kljub vsemu pa pobudnikom s takšnimi prošnjami pomagajo z nasvetom, kam naj se obrnejo, da bi rešili težave, ki jih pestijo, dodaja.
Pomembni so tudi ustrezni in pravočasni odzivi pobudnikov
Število pobud varuhu vsako leto narašča. »Pri svojem delu opažamo, da se na nas obračajo predvsem tisti ljudje, ki so seznanjeni z delom varuha. Tisti, ki našega dela in naših pristojnosti ne poznajo, se ne obračajo na nas, čeprav so jim morda kršene človekove pravice. Varuhove kotičke uvajamo zato, da bi ljudi seznanili, kje, kdaj in kako jim varuh človekovih pravic lahko pomaga,« opisuje Svetina. Poudarja tudi dejavnost pobudnikov pri reševanju težav in na njihove pravočasne odzive. »Če nekdo prejme odločbo državnega ali lokalnega organa, s katero so mu po njegovem mnenju kršene pravice, se mora najprej sam pritožiti nanjo v predpisanem roku. Če ne stori nič in odločba postane pravnomočna, mu bomo težko pomagali,« opozarja.
