Ko govorimo o letnih časih, se običajno ustavimo pri številki štiri in po vrsti naštejemo pomlad, poletje, jesen in zimo. Širši javnosti pa je manj poznano, da obstajajo tudi fenološki letni časi, teh je kar deset. O njih se lahko poučimo v novem fenološkem parku Fenološka ura, ki so ga odprli danes ob meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad na dvorišču stavbe Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso). Namen parka je približati ljudem razumevanje naravnih procesov in sprememb v okolju.

Zakaj so fenološki parki danes morda še bolj pomembni, kot so bili nekoč? Zaradi vseh sprememb v našem okolju. Fenološki letni časi nam namreč pomagajo bolje razumeti povezanost med vremenom, podnebjem ter živim svetom. Hkrati nas opozarjajo na spremembe, ki jih v naravi povzročajo podnebne spremembe, zato imajo pomembno vlogo pri spremljanju in varovanju okolja.

Arso, fenološki park, podnebje, okolje

Pogled na fenološki park v smeri vhoda z Vojkove ceste. Foto: Tjaša Lampret

Nova bežigrajska pridobitev, Fenološka ura, je zato poseben prostor, kjer lahko obiskovalci opazujejo vpliv vremena in podnebja na rastlinski in živalski svet. Prav tako lahko spremljajo, kako se ekosistemi odzivajo na podnebne spremembe.

Razdelitev leta na deset fenoloških letnih časov ni nova zamisel, saj so podobne delitve poznala že starodavna ljudstva, je ob otvoritvi pojasnil Marko Puškarić iz Arsa. Avstralski staroselci denimo še danes poznajo deset in celo več letnih časov.

Koledar narave

Fenologija, nekoč tiha pomočnica človeku pri sobivanju z naravo, postaja v modernem svetu vse pomembnejša okoljska veda. Na preprost in slikovit način ozavešča javnost o vplivu vremena in podnebja na rastlinski in živalski svet. Kot so zapisali na agenciji za okolje, je fenologija, če rečemo kar najbolj preprosto, koledar narave. Nekoč so fenološka opazovanja služila predvsem kmetijski praksi. V novejšem času so fenološka opazovanja dobila izjemno vlogo pri spremljanju stanja okolja. 

Kakšno je koledarsko sosledje fenoloških letnih časov? Začnemo s predpomladjo (februar in marec), sledijo zgodnja pomlad (marec in april), prava pomlad (april in maj), zgodnje poletje (maj in junij), pravo poletje (junij in julij), pozno poletje (julij in avgust), zgodnja jesen (avgust in september), prava jesen (september in oktober), pozna jesen (oktober, november) in zima (november, december, januar in februar).

Posebnost fenoloških letnih časov je, da jih ne določa koledarski datum, ampak spremembe v naravi. Začetek posameznega obdobja lahko označuje cvetenje rastlin, olistanje dreves, zorenje plodov ali prihod ptic selivk. Pomembni so tudi vremenski pojavi, kot so vetrovi ali obdobja požarov. Pri fenologiji je namreč pomembno, kaj se dogaja v naravi, in ne datum na koledarju.

Foto: Tjaša Lampret

Vsak letni čas pozna svoje rastline. Tipično indikatorske, kot jih fenologi poimenujejo, ponazarjajo strogo določen letni čas in so prikazane tudi na tablah. Foto: Tjaša Lampret

Ob tej priložnosti velja spomniti, da park pri stavbi Arsa ni prvi tovrsten park pri nas: v bližini Cekinovega gradu v ljubljanskem Tivoliju so že leta 1958 ustanovili mednarodni fenološki park, ki je bil do današnje otvoritve edini slovenski fenološki park. 

Kako se okolje spreminja skozi čas

Generalni direktor Agencije RS za okolje (Arso) Joško Knez je na današnji otvoritvi povedal, da smo dobili prostor, ki združuje njihovo poslanstvo in pogled v prihodnost. "Slovenija ima na področju fenoloških opazovanj dolgo in bogato tradicijo. Fenološka ura to tradicijo nadaljuje in jo nadgrajuje v sodobnem urbanem prostoru," izrečeno povzema STA. Park, ki je odprt javni prostor, predstavlja povabilo, da se naravi znova približamo. Predstavlja prostor znanstvenega opazovanja in učilnico na prostem. 

Foto: Tjaša Lampret

Foto: Tjaša Lampret

Foto: Tjaša Lampret

Vhod v fenološki park je z Vojkove ceste. Foto: Tjaša Lampret

"Gre za prostor znanstvenega opazovanja, saj rastline v njem niso zgolj okras, temveč pomemben vir podatkov," je dodal. Kot je opisal, bodo s spremljanjem brstenja, cvetenja, dozorevanja, rumenenja in odpadanja listov spremljali  spremembe v naravi ter pridobivali dragocene podatke o vplivu vremena in podnebja na rastlinski svet. "Fenologija nam pomaga razumeti, kako se okolje spreminja skozi čas. Prav zato imajo takšni prostori veliko strokovno in raziskovalno vrednost in prav zato je pomembno, da jih negujemo in razvijamo."

Foto: Tjaša Lampret

Gre za prostor, kjer lahko obiskovalci preučujejo vpliv vremena in podnebja na rastlinski in živalski svet ter kako se ekosistemi odzivajo na podnebne spremembe. Foto: Tjaša Lampret

Aktivnosti so izvedli v okviru projekta nadgradnje sistema SOVIR, sistema za opozarjanje in ozaveščanje o vremensko pogojenih izrednih razmerah ter prilagajanje nanje v spremenjenem podnebju, ki sta ga sofinancirala država in EU iz kohezijskega sklada. 

Priporočamo