V občinah Brezovica, Črnomelj, Loški Potok in Sodražica so junija in julija postavili 48 kompozicij medvedovarnih smetnjakov, katerih namen je zmanjšati privabljanje rjavih medvedov v bližino naselij ter s tem preprečiti morebitne konflikte med ljudmi in zvermi. Posebne smetnjake, razvite pod vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), so postavili ob podpori ministrstva za okolje in prostor (MOP), občin, komunalnih podjetij in lokalnih prebivalcev, ukrepe za varovanje ljudi in premoženja pa sofinancira tudi ministrstvo za kmetijstvo.
»Gre za zgleden primer dobrega sodelovanja med državo, strokovnimi institucijami in lokalnimi skupnostmi. A z rjavim medvedom bomo uspešno sobivali le, če bomo preventivne ukrepe povezali z rednim in aktivnim upravljanjem populacije, kar je nedavno potrdilo tudi upravno sodišče,« je na predstavitvi na Rakitni poudaril direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev.
Manj privlačnih virov hrane za medvede
Na ministrstvu za okolje in prostor poudarjajo, da so lahko odpadki eden glavnih razlogov, zaradi katerih medvedi zahajajo v bližino naselij. Če živali najdejo lahko dostopen vir hrane, se na takšna mesta vračajo in sčasoma izgubijo naravni strah pred človekom. »Z medvedovarnimi smetnjaki zmanjšujemo privabljanje medvedov v naselja in s tem tudi možnost konfliktov z ljudmi. Gre za ukrep, ki hkrati prispeva k varstvu ljudi in ohranjanju medvedov,« je povedala vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za okolje, naravo in podnebje pri MOP mag. Tanja Bolte.
Medvedovarni smetnjaki so bili razviti v okviru evropskega projekta LIFE DinAlp Bear. Njihova konstrukcija medvedom preprečuje odpiranje pokrova, prebivalcem in komunalnim službam pa omogoča običajno uporabo. Ministrstvo za okolje in prostor je za njihovo postavitev lani namenilo 100.000 evrov, Zavod za gozdove Slovenije pa je izvedel javno naročilo za dobavo in namestitev ter v sodelovanju z občinami določil primerne lokacije.
Ključno ostaja odgovorno ravnanje
Po besedah župana občine Brezovica Metoda Ropreta prebivalci Rakitne dobro poznajo izzive sobivanja z medvedom. »Lokalne skupnosti potrebujemo praktične rešitve, ki jih je mogoče dejansko vključiti v vsakdanje življenje. Medvedovarni smetnjaki so pomemben korak v pravo smer reševanja konfliktov na Rakitni, pri čemer je pomembno sodelovanje med državo, stroko in lokalnimi skupnostmi. Vsekakor pa poleg preventivnih ukrepov potrebujemo tudi dosledno in strokovno utemeljeno aktivno upravljanje populacije medveda,« je dejal. Njegovemu mnenju sta pritrdila tudi župana občin Sodražica in Črnomelj, Blaž Milavec in Andrej Kavšek.
Na pomen zaščite kmetijskega premoženja je opozoril tudi vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za gozdarstvo in lovstvo na ministrstvu za kmetijstvo Simon Resman. Izpostavil je, da država prek skupne kmetijske politike sofinancira električne ograje, električne mreže, pastirske pse in pastirje na območjih pojavljanja velikih zveri, saj medved povzroča največ škode med vsemi velikimi zvermi.
Sogovorniki so ob tem poudarili, da je uspešnost sistema odvisna tudi od uporabnikov. Pokrove smetnjakov je treba po uporabi vedno zapreti, odpadkov pa ne odlagati ob zabojnikih. »S skupnim odgovornim ravnanjem lahko zmanjšamo privabljanje medvedov v naselja ter prispevamo k varnejšemu sobivanju ljudi in velikih zveri,« je sklenila mag. Tanja Bolte.
Zavod za gozdove Slovenije bo tudi v prihodnje spremljal pojavljanje medvedov in konflikte z ljudmi ter pripravljal strokovne podlage za morebitno širitev mreže medvedovarnih smetnjakov, ministrstvo pa bo proučilo možnosti za sistemsko ureditev financiranja, vzdrževanja in nadzora tega ukrepa.