Nova pridobitev je bila osrednji del sobotnega dneva odprtih vrat na CČN Domžale-Kamnik, ki je v Domžale privabil obiskovalce iz šestih občin lastnic, predstavnike stroke, gospodarstva in komunalnih podjetij. Objekt za sušenje blata je bil zgrajen v okviru naložbe, ki so jo financirale občine Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin, Komenda in Cerklje na Gorenjskem.
Direktorica CČN dr. Marjetka Levstek je ob odprtju poudarila, da nova tehnologija ni pomembna zgolj zaradi zmanjšanja količine blata, ampak tudi zaradi učinkovitejšega ravnanja z viri. »Na CČN si ves čas prizadevamo odpadni vodi vračati njeno vrednost, zato novi objekt za nas pomeni tako učinkovitejše poslovanje kot uresničevanje poslanstva varovanja okolja,« je dejala.
Na CČN so lani proizvedli približno 5300 ton dehidriranega blata. Z dodatnim sušenjem njegovo količino zmanjšujejo za okoli 70 odstotkov. Letos naj bi tako proizvedli približno 1600 ton suhega blata. Kot je pojasnila Levstek, bo manjša količina pomenila tudi manj prevozov blata na sežig v tujino. Stroške prevozov naj bi letos zmanjšali za približno 60 odstotkov, stroške obdelave blata pa za okoli 80 odstotkov. »Če je vsak naš občan doslej letno 'pridelal' okoli 60 kilogramov dehidriranega blata, se bo ta količina že letos zmanjšala na približno 18 kilogramov suhega blata. Vse te številke govorijo same zase,« je povedala direktorica.
Od odpadka do uporabne surovine
Novi objekt ima sušilno napravo z nazivno zmogljivostjo 8000 ton blata na leto, poleg nje pa še sistem za čiščenje zraka in kurilno napravo na lesno biomaso. Pri sušenju izkoriščajo tudi odvečno toploto, ki nastaja pri proizvodnji električne energije iz bioplina, s čimer želijo optimizirati rabo energije.
Posušeno blato ima zaradi zmanjšane vsebnosti vode večjo kurilno vrednost. Po besedah Levstek je kot energent primerljivo z rjavim premogom, hkrati pa vsebuje fosfor, ki bi ga bilo mogoče v prihodnje uporabiti kot surovino. »Z dodatnim sušenjem na CČN tako pridobivamo suho blato, ki je uporaben energent, hkrati pa predstavlja potencialno surovino za pridobivanje fosforja, pomembnega hranila za kmetijstvo,« je dejala.
CČN Domžale-Kamnik je s tem postala četrta čistilna naprava v Sloveniji z lastno tehnologijo sušenja blata. Naložba je nastajala od leta 2024, ko se je začela gradnja v sodelovanju s podjetjem Riko. Projektiranje, izvedba in poskusno obratovanje, ki se je končalo maja letos, so po navedbah CČN večinoma potekali skladno s terminskim načrtom.
V imenu šestih občin investitork je zbrane nagovoril kamniški župan Matej Slapar. Po njegovih besedah je naložba primer odgovornega upravljanja javne infrastrukture. »Nova sušilna naprava pomeni pomembno zmanjšanje količine blata, manj transportov, nižje stroške nadaljnje obdelave blata in s tem manjšo obremenitev okolja,« je dejal. Ob tem je poudaril, da je bila naložba v celoti financirana iz neporabljene najemnine občin lastnic iz preteklih let in zato ni dodatno obremenila občinskih proračunov.
Čistilna naprava kot del krožnega gospodarstva
Pomen nove tehnologije presega samo zmanjševanje količine blata. Evropske zahteve na področju ravnanja z odpadnimi vodami vse bolj poudarjajo krožno gospodarstvo, učinkovito rabo virov in možnosti ponovne uporabe snovi, ki nastajajo pri čiščenju. Mag. Iztok Rozman, namestnik direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, je zato izpostavil, da blato iz čistilnih naprav ni nujno zgolj odpadek. V njem so energetski potencial ter snovi, kot je fosfor, ki jih je mogoče z ustreznimi tehnologijami ponovno uporabiti. Nova sušilna naprava po njegovih besedah predstavlja konkreten primer iskanja sodobnejših in dolgoročno vzdržnih rešitev za ravnanje z blatom.
Po uradnem odprtju, ki so ga s simboličnim prerezom traku pospremili govorniki in direktorica CČN, so zaposleni obiskovalce popeljali na vodene oglede novih in obstoječih zmogljivosti čistilne naprave. Dan odprtih vrat pa ni bil namenjen le predstavitvi velike infrastrukturne naložbe. Na posebnem prizorišču so v okviru kampanje Obvladajmo odplake obiskovalcem pokazali tudi, kaj vse ne sodi v odtoke in kako se odgovorno ravnanje z odpadno vodo začne že doma.