Uprava za varstvo pred sevanji je skupaj z Zavodom za varstvo pri delu že lani ponudila brezplačne meritve koncentracije radona v zasebnih stanovanjih tistim državljanom, ki živijo v eni izmed dvanajstih najbolj ogroženih občin. Radon je namreč plin brez vonja in barve, zato ga ne moremo zaznati sami. Skrbi pa dejstvo, da mu lahko pripišemo krivdo za vsakega desetega pljučnega raka.
Odziv na lansko akcijo je bil medel, ko pa sta jo uprava in zavod letos ponovila in razširila na 51 občin, je odziv v zgolj nekaj dneh trikrat presegel kvoto brezplačnih meritev. »Na voljo je bilo 480 brezplačnih meritev v zasebnih stanovanjih, na seznamu pa imamo že okoli 1500 prijav. Občane, ki si želijo meritev, zdaj vpisujemo na seznam, in ko bodo javna sredstva spet na voljo, jih bomo obvestili,« pojasnjuje fizik Gregor Omahen iz Zavoda za varstvo pri delu. Občani lahko sicer storitev naročijo tudi mimo omenjene akcije, a jo morajo v tem primeru plačati sami. Ena meritev stane 60 evrov.
Tudi do 20-krat presežene vrednosti
Doslej smo o radonu večinoma pisali le v povezavi s preseženimi koncentracijami v šolah in vrtcih. Koliko radona ima doma v dnevni sobi, je vedel le malokdo. Akcija brezplačnih meritev zato odkriva njegove nove razsežnosti. »V tretjini lani odčitanih detektorjev radona so bile koncentracije višje od referenčne vrednosti 300 bekerelov na kubični meter zraka. V posameznih stanovanjih pa smo zaznali tudi koncentracije, ki so za dvajsetkrat presegle to vrednost,« pojasnjuje Omahen. Doslej je veljalo, da je radon najbolj prisoten na kraških tleh, nove meritve pa dokazujejo, da je njegova prisotnost mogoče še večja na Notranjskem. »Visoke koncentracije zaznavamo na območju med Idrijo, Cerknico in Blokami,« pojasni sogovornik.
Detektor radona občani prejmejo po pošti. Namestijo ga v enega od kletnih ali pritličnih prostorov in po mesecu ali dveh po pošti vrnejo Zavodu za varstvo pri delu. Če sodelavci zavoda pri odčitavanju rezultatov naletijo na povečane koncentracije plina, ogroženim gospodinjstvom pošljejo napotke za ustrezno zaščito pred njim. »V veliko primerih je ustrezen ukrep že redno zračenje, trikrat na dan po dve ali tri minute. V izjemnih primerih, ko smo odčitali dvajsetkrat presežene referenčne vrednosti, pa samo to seveda ni dovolj,« prikima Omahen. V takšnih primerih se je sanacije treba lotiti tudi z zatesnitvijo razpok in špranj v tleh ali večjimi gradbenimi posegi okrog talne plošče.
Energetska sanacija poslabša razmere
Sogovornik pojasni, da je veliko težav z radonom povezanih tudi z zamenjavo oken in energetskimi sanacijami stavb, saj se v zatesnjenih prostorih radon še lažje kopiči. »To se je najbolj pokazalo po energetskih sanacijah šol in vrtcev, tudi v veliko novih pasivnih hišah je radon problem,« pojasnjuje. Zavod za varstvo pri delu izvaja tudi meritve radona v šolah in drugih javnih institucijah. »Radon v šolah ostaja problem, težava pa je, ker je sanacija na plečih občin,« razloži. Te se namreč problema lotevajo zelo različno, večkrat pa se nestrokovni posegi izkažejo za neuspešne.
