Ob sprehodu po središču Ljubljane je kaj hitro mogoče opaziti, da vse ni tako, kot je bilo pred začetkom epidemije. Ne le zato, ker se turisti ne spotikajo več drug ob drugega, ampak tudi zato, ker ima marsikateri lokal zaprta vrata. Razlogi za to so različni, nekateri so nehali obratovati zaradi posledic epidemije. Tako so se na primer v času epidemije zaprli lokali Pod skalco, Kucha, Plečnikov bar, Soba 102, Pri kolovratu, Sax pub, ki naj bi ga odprl nov najemnik, Mediteraneo in Robba, ki naj bi se prav tako vrnila na sceno, prav tako naj bi se z novimi najemniki kmalu ponovno odprl lokal Magda na osrednji tržnici.
Lokali in njihovi lastniki oziroma najemniki so bili pred začetkom krize v različnih položajih, prav tako med njo, državno pomoč so nekateri izkoristili, drugi ne. Nekdanji vodja Plečnikovega puba Nino Kuclar je razložil, da je na položaj lokala v času epidemije precej vplivalo to, da so imeli dolg, ki je nastal ob investiciji v lokal. Ta je v prostoru, kjer je vrsto let obratovala Emonska klet, deloval le kakšno leto, kredit, s pomočjo katerega so investirali vanj, pa so še odplačevali. »Ker smo imeli dolg, nismo dobili državne pomoči,« je povedal in dodal, da so lokal zaprli oktobra lani na začetku drugega vala epidemije. Goste so skušali obdržati z dostavo na dom in posebno ponudbo, potem ko se je javno življenje spet odprlo, a ni šlo. Pravi, da se je upad gostov poznal po vsaki vladni tiskovni konferenci z negativnimi informacijami na temo epidemije. Naš sogovornik sicer opaža tudi upad obiska v drugih lokalih.
Težave v mestnem turizmu
Podobno ocenjuje predsednik Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGIT) Kristijan Lasbaher, ki opozarja, da so imeli turistični boni precej manjši učinek na mestni turizem kot na primer na obalnega. »Mestni turizem od bonov ni največ dobil, sploh v prvem paketu. V drugem paketu je imel nekaj od tega, ampak še zdaleč ne toliko kot Slovensko primorje. Bone podpiram, ampak mislim, da niso bili razporejeni tako, da bi si vsi vsaj malo opomogli. Nekateri so si, drugi si niso. Vemo pa, da si na primer bife z bonom ni mogel pomagati, saj bi bilo nerodno, če bi za evro in pol izpolnjevali obrazec, ki je potreben za uporaba bona,« je povedal Lasbaher, ki ima prav tako informacije o zapiranju lokalov v Ljubljani, a tudi v drugih mestih, na primer v Mariboru in Kranju.
Po njegovih informacijah je drugače na Obali. »Ker so turistični boni polnili hotelske zmogljivosti, so se posledično polnili bari,« je dejal in opozoril še na dva učinka epidemije. Ta je, kot pravi, spremenila navade, saj marsikdo kavo, ki jo je bil nekoč vsako jutro vajen spiti v baru, zdaj pije na bencinski črpalki ali iz avtomata. Po drugi strani pa je epidemija dodatno razgalila težave s kadrom. Tega je že prej primanjkovalo, zdaj pa ga še bolj. Pravi, da so poklici, ki so potrebni v gostinstvu, razvrednoteni, šole s tega področja pa prazne, saj »danes vsak lahko opravlja delo natakarja«, čeprav je seveda za ta poklic treba imeti določeno znanje. Poleg tega so plače, kot pravi, prenizke, delovni pogoji pa preslabi, zato delavci odhajajo. »Nekateri so zapustili poklic, drugi iščejo delo čez mejo,« pravi in dodaja, da bi slovensko gostinstvo ostalo brez kadra, če bi virus prizadel le Slovenijo, saj bi vsi odšli v tujino. Posledice namreč čutijo tudi gostinci v drugih državah.
