Odgovorna prostorska načrtovalka Jelka Hudoklin je bila pri svojem delu pozorna na več dejavnikov. »Naselje je zelo staro in v zadnjih letih je število prebivalcev skokovito naraslo. Tam živi okoli 700 Romov, med njimi pa so tudi drugi prebivalci,« je pojasnila. Naselje, ki ga želijo preurediti, je razdeljeno na dva dela: na eni strani ceste stoji naselje Brezje in na drugi Žabjak. Prvi načrti za ureditev naselja Brezje so se izoblikovali že v osemdesetih letih. »Kar nekaj hiš je bilo zgrajenih po tistem načrtu, zato ta del deluje precej bolj urejeno. Iz tistega obdobja so v naselju zidane hiše. Pozneje so tam zgradili še nekaj objektov, kot so lope in nadstreški,« je predstavila.

Na drugi strani ceste je stanje precej drugačno, saj je zgrajenih manj kot deset hiš. Preostali prebivalci živijo v manjših objektih, pod nadstreški in v odsluženih prikolicah. »V naselju je vladal velik nered. Ko smo si ga ogledali, so bili poti in kolovozi popolnoma neurejeni. Težave so imeli tudi z lastništvom in priklopi na komunalno omrežje,« je povedala Hudoklinova.

Še vedno težave z lastništvom

Že ob prvem ogledu so projektanti ugotovili, da največjo težavo predstavlja veliko število priključkov iz naselja na regionalno cesto, bilo jih je namreč kar 17. Problem je še vedno tudi lastništvo. Del zemljišč v naselju je v lasti države, manjši del ministrstva za obrambo, ki ima v bližini vojašnico, poleg občine pa si nekatera zemljišča lastijo tudi zasebniki. Romi v teh naseljih nikoli niso imeli lastnih zemljišč. V sklopu priprav sprememb občinskega prostorskega načrta so se najprej lotili komunalnega urejanja in gospodarske infrastrukture. Naselju so delno že uredili dostop do vode, elektrike, komunalnega odvajanja in čiščenja odpadnih voda. V načrtu imajo ureditev in natančno določitev gradbenih parcel ter presojo, kateri objekti lahko na območju ostanejo in kateri so prenevarni.

»Ko smo se lotili projekta, smo se spraševali, na kakšen način bi lahko vse izvedli, da bi bilo primerno tudi za prebivalce naselja,« je pojasnila Hudoklinova in dodala, da so idejo, da bi vse prebivalce za nekaj časa izselili iz naselja, kmalu opustili, saj se je kot najbolj optimalna rešitev izkazalo sodelovanje z Romi, ki živijo na območju.

Sodelovanje je bilo ključno

»Ob začetku projekta smo sprejeli odločitev, da vanj vključimo tudi javnost in odprto razpravljamo z vsemi, ki lahko kakor koli prispevajo,« je pojasnila. Sodelovali so z občinskimi predstavniki, socialnimi delavci, policijo, izobraževalnimi ustanovami in ljudmi, ki živijo v okolici. Ker je občina za del projekta že prejela evropska sredstva, so se lotili prenove odseka regionalne ceste, kjer so število priključkov zmanjšali na štiri. Naselju so dodali tudi pločnik. Zaradi številnih romskih običajev si želijo v prihodnosti urediti večnamenski odprt prostor. »Ker imajo Romi veliko družabnih dogodkov, smo si zamislili prostor, ki bi ga lahko uporabljali za kurjenje,« je povedala.

Kot so pojasnili na mestni občini Novo mesto, so podrobnejše urejanje naselja začeli že leta 2018. Vse pomembnejše projektne aktivnosti so zaključili leta 2021, ko so tudi zgradili objekt za izvajanje projektnih aktivnosti, ki je pozneje prerasel v večnamenski objekt Brezje za izvajanje programov vključevanja.