Škofljica je prometno ena najbolj obremenjenih ljubljanskih primestnih občin. Prebivalstvo te občine se je v nekaj letih skoraj podvojilo na račun priseljevanja. Tako kot iz drugih primestnih občin se tudi iz te večina ljudi vsak dan vozi na delo v Ljubljano. Temu moramo prišteti še ves osebni in tovorni promet iz Kočevja, Ribnice in Velikih Lašč. Škofljica je za ta del Slovenije glavna tranzitna točka tako za vstop v Ljubljano kot tudi za dostop do avtoceste. Od leta 2021 je obnovljen železniški odsek med Kočevjem in Grosupljem, ki predstavlja alternativno prevozno sredstvo med temi kraji in Ljubljano. Povečano število vlakov na tej relaciji vsak dan pomeni okoli 50 potniških vlakov, vsak pa za nekaj minut ustavi pomembno prometnico. Ozko grlo, na katerem se križata dolenjska železnica in Dolenjska cesta, bo v prihodnje razbremenil sicer že dolgo napovedani cestni podvoz, ki bo cestni promet speljal pod železnico.
Obe fazi do 2030
Minuli mesec so po letih prestavljanja končno objavili naročilo za izvedbo prve faze gradnje podvoza. »Glavna cesta in nivojsko križanje z železniško progo predstavljata mesto z vsakodnevnimi prometnimi zastoji, saj se prek tega odseka odvija ves promet iz smeri Kočevja proti Ljubljani. Križanje z železnico je danes urejeno nivojsko in zavarovano z zapornicami. Zaradi bližine železniške postaje Škofljica in razmeroma dolgega časa spuščenih zapornic ob prehodu vlaka se v konicah pojavljajo zastoji, ki se zaradi občutnih prometnih obremenitev še dalj časa ne vzpostavijo v tekoče prometno stanje,« so namen naročila opisali v projektni dokumentaciji.
Prva faza (A) sicer ne bo zadevala samega podvoza, ampak okoliško infrastrukturo, ki je pogoj za izvedbo samega podvoza. Tako bodo uredili obstoječe krožno križišče, imenovano Špica, ter dogradili še novo krožišče Šmarska z navezovalno cesto. »Krožišče Špica bo enopasovno, s tremi priključnimi kraki in dodatnim mimobežnim pasom za neposredno vožnjo v smeri Ljubljana–Kočevje,« so sporočili z direkcije za infrastrukturo. Pri tem so dodali, da bo za izvedbo obeh krožišč potrebna tudi gradnja opornih konstrukcij za prestavitev in ureditev komunalnih vodov. Podatkov o ocenjeni vrednosti prve faze niso mogli podati, saj postopek javnega naročila še ni zaključen. Obe fazi sta ocenjeni na okoli 24 milijonov evrov.
Kdaj točno bodo začeli fazo B, torej gradnjo samega podvoza, prav tako še ni jasno. »Za izvedbo namreč še niso pridobljena vsa potrebna zemljišča in objekti. Ocenjujemo, da bi gradnja ob izpolnitvi vseh potrebnih pogojev lahko potekala v obdobju od leta 2028 do leta 2030.«
Železniška postaja in nadgradnja železnice
Poleg cestnega podvoza pod železnico sta v načrtu še dve pomembni spremembi železniške infrastrukture. V okviru nadgradnje železniške postaje Škofljica, ki je ocenjena na 18 milijonov evrov, bodo posodobili perone, izboljšali dostopnost v navezavi na prej omenjeni načrtovani podvoz, dolgoročno pa se načrtuje tudi gradnja parkirišča P+R. Nadgradnja je sicer še v fazi priprave dokumentacije.
Dolgoročno načrtujejo tudi celovito prenovo in posodobitev 33,9 kilometra železniškega omrežja v okviru državnega prostorskega načrta za železniški odsek Ivančna Gorica–Ljubljana. Ta načrt predvideva »nadgradnjo obstoječe proge, vzpostavitev dvotirnosti in elektrifikacije, nov potek na posameznih odsekih, preureditev postaj, postajališč in prehodov prek proge ter nadgradnjo signalnovarnostnih naprav«.
