Na zemljiščih zahodno od Parmove ulice bi moralo po občinskih prostorskih načrtih v prihodnjih letih zrasti do 555 novih stanovanj, ki jih bo zaradi odločitve države (ki verjetno še ni dokončna), da na svojem delu zemljišč raje gradi poslovne prostore, verjetno na koncu le dobrih 400. Čisto na severu tega območja pri križišču z ulico Bežigrad je zato v sklopu nove soseske s 150 stanovanji, ki jo snuje družba Palo Alto iz Ivančne Gorice, predviden tudi petoddelčni vrtec. Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za to sosesko na severnem delu območja in za druge prostorske enote ob Parmovi ulici je bil sprejet pred štirimi leti.
Na občini ne vidijo
potrebe za vrtec
Julija lani so se v družbi Palo Alto obrnili na ljubljansko občino in jo prosili, naj se opredeli do potrebe po gradnji vrtca v enem od šestih novih objektov na zemljiščih v njihovi lasti. Odgovor oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje, ki ga vodi Marija Fabčič, je bil presenetljiv, saj so jim odpisali, da vrtca mesto ne potrebuje. »Ugotavljamo, da bomo z obstoječimi kapacitetami javnih vrtcev v Mestni občini Ljubljana lahko zagotovili prostor tudi za otroke iz nove stanovanjske soseske v okviru OPPN 173 Parmova. Strinjamo se, da se v OPPN 173 Parmova sedanje površine, ki so rezervirane za nov petoddelčni vrtec, lahko namenijo za druge dejavnosti,« so konec avgusta lani zapisali na oddelku.
Aprila letos so se na oddelku za urejanje prostora, očitno v okviru postopka priprave lokacijske preveritve, s katero bi investitorju dopustili odstopanje od občinskega podrobnega prostorskega načrta, obrnili na oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje ter jih prosili za »natančnejšo obrazložitev glede potreb po vrtcu za območje OPPN 173 Parmova«. Odgovorili so jim, da so v preteklosti (kar je bilo v resnici pred največ petimi leti) na osnovi zasedenosti ter ocene takratnih potreb po prostih mestih v javnih vrtcih predlagali gradnjo novega vrtca na območju zahodno od Parmove ulice, a da rodnost in posledično vpis otrok v vrtec upadata, zato ocenjujejo, da bodo z obstoječimi zmogljivostmi lahko zagotovili tudi prostor za otroke iz nove stanovanjske soseske v okviru OPPN 173 Parmova.
Pri tem na oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje priznavajo, da ni nujno, da bodo otroci iz nove soseske dobili mesto v najbližjem vrtcu, a da za vpis v vrtec ni določen šolski okoliš, tako da lahko starši otroke »vpišejo v kateri koli javni vrtec v Mestni občini Ljubljana«. Pri tem poleg najbližjega vrtca Jelka, enota Palčki, ki stoji le okoli 200 metrov stran od območja OPPN, izpostavljajo vrtca Mladi rod, enota Vetrnica, in Najdihojca, enota Čenča, ki sta oddaljena skoraj poldrugi kilometer. Drugi argument, zakaj novi vrtec ob Parmovi ulici kar naenkrat ni več smiseln, je velikost zemljišča, ki naj ne bi omogočalo gradnje dovolj velikega vrtca za pet oddelkov otrok, pri čemer pa ni jasno, zakaj potem ne bi mogli pač urediti vrtca s štirimi oddelki ali popustiti pri prostorskih normativih, ki jih ne izpolnjujejo številni vrtci.
Vrtec na zasebnem zemljišču
Iz pobude za lokacijsko preveritev, postopka, s katerim naj bi se dovolila manjša odstopanja od prostorskega akta, a ga investitorji vedno pogosteje uporabljajo za uzakonitev večjih sprememb, na kar je občino opozorilo tudi ministrstvo za okolje in prostor, je razvidno, da so v družbi Palo Alto odločitev občine, da ne potrebuje novega vrtca, sprejeli pozitivno. Iz njihove pobude bi lahko sicer razbrali, da jih je ta odločitev pahnila v neprijeten položaj, na katerega niso mogli vplivati. »Navedeno (tako namreč pišejo, op. a.) pomeni, da investitor ne more uresničiti svoje investicijske namere, in sicer gradnje objekta 3F (kjer je bil predviden vrtec, op. a.), saj je v objektu dopustna le gradnja vrtca, za katerega pa ne obstaja več potreba niti javni interes. Prostorski izvedbeni pogoj v OPPN je zaradi spremenjenih objektivnih okoliščin namreč postal nemogoč,« so zapisali v Palu Altu, kjer bodo po verjetni potrditvi lokacijske preveritve na mestnem svetu zagato rešili tako, da bodo namesto vrtca v stavbi F3 gradili stanovanja.
Ob tem je vendarle treba poudariti, da je občina ob pripravi OPPN za to območje lokacijo vrtca določila na zemljišču, ki ni v njeni lasti. To pomeni, da bi bila ureditev javnega vrtca na tem območju mogoča le po dogovoru z lastnikom zemljišča – ali s prodajo zemljišča ali, manj verjetno, z najemom prostorov. Verjetno bi bila mogoča še gradnja zasebnega vrtca, a bi bilo to spet odvisno od dogovora z investitorjem. Podobnih primerov je v Ljubljani še nekaj, posebej pri lokacijah za domove starejših občanov.
