Ljubljanske ulice so danes dopoldne zavzeli najmlajši tekači, ki so s svojo razigranostjo, pogumom in predvsem neizmerno energijo odprli jubilejni 30. ljubljanski maraton.
Natanko ob 9.30 so se na 200 metrov dolgo progo podali prvi mali športniki. Kar dva tisoč jih je bilo letos prijavljenih na 30. NLB Ljubljanski maraton. Nekateri so pogumno stekli sami, drugi so za pomoč prijeli mamo ali očeta, prav vsi pa so imeli isti cilj – čim hitreje priteči do medalje.
Kot veleva tradicija, je prvi start oznanil ljubljanski župan Zoran Janković, ki je dogajanje spremljal kar s ciljne črte. Nato je štafetno palico prevzel nepogrešljivi Gojko Zalokar, dolgoletni vodja ljubljanskega maratona, ki kljub upokojitvi ne odneha.
Najmlajšim so sledili triletniki, za njimi pa si bodo sledile generacije osnovnošolcev in naprej srednješolcev. Za ogrevanje tekaških nog poskrbita atleta Jurij Španja in Živa Remic, ki sta otrokom pokazala, kako se pripraviti na veliki športni trenutek.
A če je kdo mislil, da je 200 metrov za najmlajše mačji kašelj, bi moral videti njihove resne obraze na startu in odločnost, s katero so se pognali proti cilju.
Tam jih je čakala medalja, za marsikoga prva v življenju, predvsem pa neprecenljiv občutek ponosa.
Med junaki dopoldneva je bil tudi triletni Ari, ki nam je resno zatrdil, da se je na tek pripravljal. In kaj je pojedel za zajtrk, da je bil tako hiter? »Kos kruha,« je razkril svojo športno skrivnost. Nato je ponosno pokazal na mamo, ki ga je spremljala na progi, a mu očitno ni bila kos. V cilj je namreč pritekel kar nekaj sekund pred njo. Mama ga je zaman lovila, Ari pa je dokazal, da leta pri teku niso vedno prednost. Na cilju ni manjkalo nasmehov, objemov in fotografiranja z medaljami.