Prapretno v Zasavju je bilo nekoč degradirano območje, ki danes postaja vir trajnostne energije in prvi domači energetski projekt, sofinanciran iz Sklada za pravični prehod EU, ki z 250 milijoni evrov omogoča, da se nekoč industrijska območja spreminjajo v trajnostne razvojne projekte, ki so dobri tako za regijo kot prebivalce. »Sončna elektrarna (SE) Prapretno je uspešen infrastrukturni projekt, saj je bilo na tem območju med letoma 1968 in 2014 odloženih več kot 8,7 milijona ton elektrofiltrskega pepela, sadre in žlindre iz Termoelektrarne Trbovlje. Zdaj to postaja okoljsko prijazna energetska lokacija,« je v Prapretnem dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki je poudaril pomen sodelovanja pri zelenem prehodu. »Prapretno je primer dobrega sodelovanja med lokalnim okoljem, državo, gospodarstvom in EU. Prav takšna partnerstva bodo v prihodnje odločilna pri tem, kako uspešni bomo pri zelenem prihodu,« je še dodal Kumer.
Za okoli dva tisoč gospodinjstev
V Zasavju so bile doslej izbrane operacije v skupni vrednosti skoraj 45 milijonov evrov, za katere je bilo izplačanih že več kot 21 milijonov evrov evropskih sredstev. Več kot štirje milijoni evrov iz sklada za pravični prehod EU prav za projekt SE Prapretno, sicer vreden slabih enajst milijonov evrov brez DDV, ki bo po gradnji največja sončna elektrarna pri nas, katere življenjska doba je ocenjena na 30 let.
Prapretno, ki je nasip, zgrajen v kotanji med Trbovljami in Hrastnikom, je hkrati odličen primer uspešnega preoblikovanja premogovne regije v sodobno lokacijo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Ocenjena letna proizvodnja po zagonu nadgradnje prve enote elektrarne, ki bo imela skoraj 18.000 sončnih panelov, je 9,8 gigavatne ure, kar zadostuje za oskrbo okoli 2000 gospodinjstev. Projekt vključuje tudi baterijski hranilnik moči sedem megavatov in kapacitete 14 megavatnih ur, ki bo omogočal optimizacijo proizvodnje sončne elektrarne glede na potrebe elektroenergetskega sistema in trga, kar bo pripomoglo k njegovi stabilnosti,« so povedali v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). »Evropa se danes sooča z jasnim izzivom. Cene električne energije so previsoke, kar vpliva na življenjske stroške ljudi in konkurenčnost našega gospodarstva. Zato moramo pospešiti energetski prehod. Potrebujemo energetski sistem, ki je čist, cenovno dostopen, odporen in evropski. Projekt SE Prapretno 2 in 3 je del te preobrazbe, saj dokazuje, da lahko tudi nekdanje premogovniške regije igrajo pomembno vlogo pri razvoju čiste energije in uresničevanju evropskih podnebnih ciljev,« pravi Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji, ki si je ogledala delovišče.
Večja odpornost, manjša odvisnost
Za uspeh projekta SE Prapretno 2 in 3 je zaslužno tudi ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, pristojno za upravljanje evropskih kohezijskih sredstev, Zasavje pa s tem postaja vse pomembnejša strateška energetska lokacija, ki ima vse pomembnejšo vlogo pri razogljičenju Slovenije. Pri tem tvorno sodelujeta občini Trbovlje in Hrastnik, ki si delita SE Prapretno, HSE pa projekte širi tudi v Zagorje ob Savi.
»V Hrastniku imamo tako z umeščanjem sončnih elektrarn kot z družbo HSE veliko dobrih izkušenj, zato smo prepričani, da bo tudi nastajajoča investicija v sončno elektrarno in hranilnike primer dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo. Obenem bo to ena prvih slovenskih praks za vračanje določenega dela proizvedene energije po ugodnejši ceni lokalni skupnosti, družba HSE pa bo s tem postavila standarde tudi drugim investitorjem v slovenskem prostoru. Naša občina s tem postaja občina z največ sončnimi paneli na prebivalca v državi,« pravi Marko Funkl, župan občine Hrastnik. Da je to priložnost tudi za nova delovna mesta in razvoj lokalnega okolja, meni tudi trboveljski župan Zoran Poznič. Da je gradnja novih obnovljivih virov in hranilnikov energije še posebej pomembna v luči aktualnih geopolitičnih razmer oziroma zadnjih dogodkov v svetu, ko je negotovost dobav plina in nafte vse večja, cene energentov pa so nepredvidljive, je poudaril Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE. »S projekti, kot je ta v Prapretnem, zmanjšujemo uvozno odvisnost Slovenije in krepimo odpornost slovenskega elektroenergetskega sistema,« pravi Štokelj.