Tako kot 23. novembra je tudi včeraj kmete z Ježice sredi njiv južno od Save pričakala skupina policistov in varnostnikov ter nekaj mestnih redarjev. Te je ponovno na pomoč poklicala mestna občina, ki je v ponedeljek nameravala začeti gradnjo krajšega odseka spornega kanalizacijskega kanala C0, a naj bi nasprotniki geodeta ovirali pri odmeri delovnega pasu ob cesti, pod katero bo občina vgradila kanal. Občina delovni pas potrebuje začasno, za predvidoma dva meseca.
Razmere so se v nekem trenutku zaostrile do te mere, da je policija enemu od Ježičanov, Alešu Mrzelu, odvzela prostost, ker da je oviral izvajanje policijskih pooblastil. Kot kaže, Mrzel ni upošteval navodil policistov, naj se umakne. Ko so ga ležečega na cesti poskušali vkleniti v lisice, je prišlo do prerivanja med protestniki in policisti. Eden od policistov je celo izvlekel pendrek, a ga ni uporabil. Zaradi vsega tega so protestniki policistom očitali, da mogoče res niso več policija Aleša Hojsa, so pa sedaj policija župana Zorana Jankovića. Novoizvoljena mestna svetnica Jasminka Dedić (Vesna – zelena stranka), ki se je tudi konec novembra udeležila protesta kmetov na Ježici, je policiste vprašala, ali res mislijo, da si bodo na tak način povrnili zaupanje javnosti. »Zastrašujoče je, da policija že drugič pride na teren, asistira pri izvrševanju domnevnih nalog in celo z zasebne lastnine odstranjuje ljudi. Videli smo, kako so gospoda Mrzela metali po tleh, a ni nikogar oviral,« je dejal odvetnik več lastnikov zemljišč Klemen Golob.
Še eden od odvetnikov lastnikov zemljišč Aleš Paulin je izpostavil, da njegovih strank nihče sploh ni povabil tja, čeprav na zemljiščih poteka geodetska odmera in bi po njegovem mnenju torej morali biti pravočasno vabljeni. Prav tako je očital, da nihče ne piše zapisnika o odmeri. »Rekli so nam samo, da je vsa dokumentacija na upravni enoti,« je še dejal Paulin. Občinski odvetnik Primož Krapenc nasprotno trdi, da vabila in zapisnik niso potrebni. Upravna enota je z odločbami o začasni omejitvi lastninske pravice na delih zemljišč občanov občinsko služnost že vzpostavila, »mi smo danes tukaj samo, da začasno vzamemo posest skladno z odločbami. Občina ima vsa potrebna dovoljenja, da dela na tem delu trase nadaljuje. Imamo sedem gradbenih dovoljenj, 68 odločb upravne enote, s posameznimi lastniki sosednjih zemljišč pa ima občina sklenjene ustrezne sporazume,« je povedal Krapenc. Golob je ponovno poudaril, da odločbe o vzpostavitvi začasne služnosti še niso pravnomočne. »Če občina meni, da je izvajanje začasne služnosti zaradi nasprotovanja mojih strank omejeno, ima na voljo vložitev tožbe ali zahteve za začasno odredbo,« je vztrajal Golob.
»Borili se bomo po sodni, pravni poti. Verjamem, da bomo nekje uslišani,« je prepričan Golob. Poudaril je, da njegove stranke kanalu C0 nasprotujejo, ker vodi čez vodonosnik, ki prestolnici zagotavlja pitno vodo. Ljubljanski župan Zoran Janković je nedavno nasprotnikom z Ježice očital, da pa »jih ne moti, da se v vodonosnik iztekajo greznice, ki jih bo dokončanje kanala C0 odpravilo«. Golobu se ta argument zdi neutemeljen, saj pravi, da so greznice neprimerljive s odplakami tisočerih gospodinjstev, ki naj bi se stekale po kanalu C0. Na občini sicer navajajo, da bo s kanalom C0 odpravljenih 4500 greznic na območju Ljubljane in še 1900 na območju Vodic in Medvod.
Odvetnik kmetov od policije zahteval dokumente
Golob je poudaril, da je policijo že novembra, včeraj pa ponovno prosil, naj predloži dokumente, ki ji dovoljujejo ukrepanje na Ježici, a jih ni dobil. V pismu, ki ga je med drugim naslovil na zdaj že nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, je zapisal, da mu listin policija ni hotela posredovati, češ da ni izkazal pravnega interesa, čeprav je zastopnik lastnikov zemljišč.
Z ljubljanske policije so nam že novembra pojasnili, da je občina v »zakonsko določenem roku zaprosila za asistenco pri izvajanju nalog na območju Ježice. Na podlagi 12. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije in na podlagi pisno obrazloženega zaprosila samoupravne lokalne skupnosti je bila asistenca odobrena,« so takrat sporočili z ljubljanske policijske uprave. Pojasnili so še, da policisti tam niso bili zato, da bi neposredno izvajali naloge občine, temveč da so ji omogočili, da nemoteno izvrši svoje naloge, skrbeli pa so tudi, da ni bilo ogroženo življenje ljudi, ki so bili tam.
