Na območju Kamnika in Velike planine se ohranja ena najbolj prepoznavnih zgodb slovenske dediščine – trnič. Ta značilni pastirski sir ni le kulinarična posebnost, temveč simbol ljubezni, življenja na planini in bogate etnološke dediščine, ki danes vse bolj nagovarja tudi sodobnega obiskovalca.
Zaradi naraščajočega zanimanja turistov in organiziranih skupin po pristnih doživetjih so v samostanu Mekinje pripravili izobraževalno delavnico izdelave trniča. Dogodek je pritegnil številne udeležence, ki so želeli dediščino ne le spoznati, temveč jo tudi izkusiti. Delavnico je vodila Lucija, ki je udeležence popeljala skozi zgodbo trniča, njegov simbolni pomen ter praktičen postopek izdelave.
Vzdušje je bilo navdihujoče tudi zaradi nedavnih dosežkov – trnič se ponaša z zlato medaljo iz Švice, pomemben mejnik pa predstavlja tudi vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine alpske prehrane.
Poseben pečat dogodku je dal Cene Griljc, 93-letni Kamničan, ki s svojo energijo in zgodbami o planšarskem življenju ostaja živa vez s preteklostjo. Njegovo pripovedovanje o pastirjih, planini in življenju nekoč je navdušilo zbrane.
Zanimanje za delavnico je preseglo pričakovanja. Udeleženci so prišli iz različnih krajev Slovenije, številni pa so ostali na čakalnem seznamu. Tudi zato organizatorji napovedujejo nadaljnje aktivnosti, saj želijo oblikovati novo generacijo ambasadorjev trniča, ki bodo to edinstveno dediščino prenašali naprej – med obiskovalce in prihodnje rodove.