Kot pravi jeseniški župan Peter Bohinec, je spomin na 4. avgust 2023, ko so morali zaradi nevarnosti plazov za tri dni evakuirati 2000 prebivalcev Koroške Bele, še vedno zelo živ.
Plaz je kraj zasul že leta 1789, ko je odneslo 40 hiš, podatki pa že več let kažejo na novo nevarnost plazov Urbas in Čikla. Zato je občina s civilno zaščito vzpostavila monitoring, ki zdaj prehaja pod okrilje države, ta pa je že začela projektirati gradbene ukrepe za večjo varnost kraja.
Med prvimi nalogami sta bili vzpostavitev osnovne varnosti pred drobirskimi tokovi in dopolnitev monitoringa. Na podlagi dobljenih rezultatov bodo v prihodnosti nadaljevali ukrepe z morebitnim odvodnjavanjem na območju plazov, postavili dodatne razbijače drobirskih tokov in izvedli globinske stabilizacijske ukrepe v zaledju.
V prvi fazi so pod sotočjem plazov Čikla in Urbas zgradili režasto pregrado, na obeh plazovih postavili osem mrežnih pregrad ter zagotovili prevoznost in zaščito evakuacijske poti. Tovrstne pregrade švicarskega proizvajalca so v Evropi razmeroma nov pristop, v našem prostoru pa precejšen unikum, medtem ko so se v Švici že izkazale ob konkretnih dogodkih.
Zahteven projekt je dodatno začinila zima
Izvajalci so imeli za projekt, ki se je začel novembra, na voljo zelo malo časa, pozimi pa so se soočali z zelo nizkimi temperaturami in nadpovprečno količino padavin. Vodja projekta Žiga Jeriha je pojasnil, da gre za tehnološko izjemno zahteven podvig, ki združuje višinska dela z alpinističnim pristopom in vrvno tehniko, podporo helikopterske logistike ter zahtevna zemeljska dela v klasičnem pristopu. Pri postavljanju pregrad je sodelovalo 26 inženirjev in 71 operativcev, med njimi alpinisti in višinski delavci, dva pilota ter trije tehniki letalstva. Helikopterji so opravili med 40 in 50 ur letenja.
Poleg tega so morali ves transport opraviti skozi zelo utesnjene koridorje sredi naselja, zato so uvedli tedenske koordinacije s prebivalci. »Vas je še vedno ogrožena, stoodstotne varnosti ni, ampak menim, da bodo prebivalci po vsem opravljenem delu spali veliko bolj mirno,« pravi Marko Zupančič, član sveta krajevne skupnosti Javornik - Koroška Bela, ki je v imenu lokalne skupnosti sodeloval na sestankih. Dodal je, da je bil največji logistični izziv, kako na delovišče spraviti 30-tonski bager; šlo naj bi na milimetre.
Da absolutne varnosti ni, je poudaril tudi Jeriha, saj gre pri plazovih za naravne pojave, podobne potresom ali poplavam, je pa po postavitvi pregrad neprimerno bolj varno.
Delo še ni končano
Poveljnik jeseniške civilne zaščite Igor Arh se spominja, da so se sprva soočali z dvomi, kako se stvari sploh lotiti, saj se sam »dogodek« še ni zgodil, zato je bilo težje pridobiti sredstva. Nato so se vključili v raziskave z geološkim zavodom, ki so jasno pokazale, kakšna nevarnost grozi Koroški Beli.
Prva aktivnost civilne zaščite je bila vzpostavitev monitoringa in alarmnega sistema, v katerih Arh še vedno vidi močno orodje za spremljanje dogajanja na terenu.
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je ob zaključku postavitve pregrad izrazil zadovoljstvo, da so projekt končali celo pred rokom. »Bistveno je, da v Sloveniji saniramo 286 plazov. Po desetletju čakanja smo jih zdaj zaključili 150, med njimi več velikih, kamor sodi tudi ta na Koroški Beli,« pravi minister in dodaja, da bodo ljudje zdaj lahko varno živeli, civilna zaščita pa bo imela situacijo pod nadzorom. Slednje je poudaril tudi župan Bohinec, ki je pohvalil sodelovanje stroke pri projektu.