Proso je dobro prilagojeno za rast v različnih prsteh in podnebnih pogojih. Ima kratko rastno sezono in dobro prenaša sušo, prvič pa se je pojavilo pred približno 7000 leti na območju Kavkaza in Kitajske. Najstarejše znano proso v Sloveniji so arheologi Koroškega pokrajinskega muzeja našli v analizi vzorca iz konca 14. oziroma 13. stoletja pred našim štetjem, in to na Javorniku v občini Ravne na Koroškem, kjer Koroški dom starostnikov gradi center skupnostnih storitev KO-RA.
Območje dvorca Javornik in celoten hrib, imenovan Pigl, sta del zaščitenega kulturnovarstvenega območja. In prav na tem območju so pod vodstvom arheologinje Saše Djura Jelenko ter ekipe Koroškega pokrajinskega muzeja že pred štirimi leti izvedli testne izkope, od jeseni 2021 pa so na tem območju, z občasnimi premori, ves čas potekale arheološke raziskave. Javornik je tudi sicer poznan kot najstarejša znana naselbina na Koroškem, ki sega v zgodnjo bakreno dobo, nekje od 4300 do 3900 let pred našim štetjem. Poleg ruševin in ostankov gospodarskih poslopij ob dvorcu ter ostankov odpadnih jam in drugih novoveških arheoloških ostalin so arheologe najbolj presenetili razmeroma dobro ohranjeni sledovi poselitve iz obdobja zgodnje bakrene dobe. Med drugim so našli lepo okrašeno lončevino in keramiko iz 15. stoletja pred našim štetjem, zdaj pa so našli še najstarejše proso. Vse najdbe bodo v Koroškem pokrajinskem muzeju v prihodnosti na ogled tudi širši javnosti.
Pestra poljedelska aktivnost
v zgodnji bakreni dobi
»Rezultati arheoloških raziskav dvorca Javornik so pokazali več poselitvenih faz. Prva sodi v zgodnjo bakreno dobo, od 4300 do 3900 pred našim štetjem, pri čemer gre v primeru Javornika za najstarejše naselbinske ostanke na Koroškem. Druga faza poselitve je iz srednje in pozne bronaste dobe. Pri izkopavanjih smo naleteli na zoglenele žitne pleve v zgodnjebakrenodobnih in srednjebronastodobnih vzorcih. Gojili so vsaj tri poljščine: eno- in dvozrno pšenico ter ječmen, kar sovpada z bolje raziskanimi in nekaj stoletij mlajšimi koliščarskimi naselbinami z Ljubljanskega barja. Radiokarbonsko datiranje posamičnih zoglenelih najdb prosenih zrn iz vzorca PA 6 pa je pokazalo, da imamo v rokah eno najstarejših najdb prosa na naših tleh,« je povedala Saša Djura Jelenko, vodja izkopavanj. Odvzete vzorce zemlje so analizirali na Inštitutu za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, najdba prosa pa je navdušila tudi arheobotaničarko z Inštituta za arheologijo Tjašo Tolar. Arheobotanične analize, ki jih je opravila, so namreč pokazale na pestro poljedelsko aktivnost naselbine v zgodnji bakreni dobi, kjer so, poleg eno- in dvozrne pšenice ter ječmena, očitno pridelovali tudi proso. Količine v odvzetih vzorcih so sicer majhne, ohranjenih je le nekaj deset zrnc, njihovo starost pa so določili v laboratoriju na Poljskem. »V datacijo na Poljsko smo poslali le dva vzorca prosenih zrn, od katerih eden izvira iz časa 800 ali 700 let pred našim štetjem, drugi pa ima bistveno starejšo datacijo, in sicer okoli 1300 do 1200 let pred našim štetjem,« je pojasnila Tjaša Tolar. Odkrita zrna prosa in ostalih žitaric hranijo na Inštitutu za arheologijo, kjer vodijo tudi evidenco najstarejših žit. »Za zdaj je proso z Javornika najstarejše odkrito od vseh žit pri nas,« je dejala Saša Djura Jelenko, ki ocenjuje, da to odkritje z najdišča Javornik ni zadnje. Arheologi namreč domnevajo, da na Piglu stoji tudi najdišče iz starejše železne dobe, hkrati so na območju dvorca še srednjeveške oziroma poznosrednjeveške ostaline. Tamkajšnja izkopavanja se bodo nadaljevala konec poletja.
