Na Bledu so ob zaključku sedemletne turistične strategije predstavili nov dokument, v katerem so zapisani načrt o tem, kam bo kraj turistično potoval naslednjih 20 let. »Osnovna stvar je, da prihajamo iz klasične promocije destinacije v upravljanje destinacije. Menim, da je Bled prostor, ki si to zasluži,« pravi Blaž Veber, direktor Javnega zavoda Turizem Bled. Pod upravljanjem razumejo aktivno usmerjanje turističnih tokov, sodelovanje z lokalno skupnostjo, predvsem pa si želijo, da turizem raste in pridobiva dodano vrednost, ob tem pa blažijo vse negativne učinke. To je tudi koncept celotne nove turistične strategije. Izbrali so si tudi skupni cilj, in sicer alpski »healing« center, čemur bodo sledili z razvojem infrastrukture in ponudbe. »To se pravi, da Bled postane kakovosten kraj za bivanje, ostane atraktiven kraj za obiskovalce in tudi investitorje, ki bi na Bledu lahko zgradili to, kar so si želeli,« pojasnjuje Veber.
Če je bil v prejšnji strategiji poudarek na trajnosti, je ta pojem danes že standard in se zdaj osredotočajo na prostor dobrega počutja, umiritve in povezanosti z naravo. Kot ocenjuje direktor, Bled na področju obiska in ponudbe dela dobro, na podlagi izkušenj pa verjamejo, da na dolgi rok ta trend ne bo zadostoval za zadovoljstvo vseh. Želijo si daljše dobe bivanja, kar bi dosegli z drugačno ponudbo. Osnovni moto je zato prešel iz »moram videti« v »moram doživeti«.
Skupnemu cilju bo podrejena tudi tamkajšnja infrastruktura, Veber našteva razpršitev prometa, lažjo dostopnost in krepitev javnega potniškega prometa. Kot pravi Darja Radič z blejske Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem, je ključna tudi dobro izvedena strategija. Za to po njenih besedah potrebujejo šefa, ki bo strategijo vodil, ob njem dobro izvedbeno ekipo, hkrati pa tudi investitorje.
Bled ima fantastične temelje
Strategijo so začeli snovati decembra lani, na njej sta delali ekipa Turizma Bled in celotna lokalna skupnost (na delavnicah so našteli več kot 450 udeležencev), pripravili so jo v sodelovanju s Fakulteto za turistične študije Univerze na Primorskem. Dr. Maja Uran Maravić z omenjene fakultete vidi v Bledu lepotico, ki pa je trenutno brez ličil. »Za Bled si želim malo več, žal mi je, da se napovedane investicije ne zgodijo, da vam ne uspe najti rešitev za obe strani,« je dejala na okrogli mizi, ki je potekala ob predstavitvi nove strategije.
»Strategija je vedno pot usklajevanja tega, kakšen turizem si želijo deležniki v destinaciji. Vesela sem, da se ta usmerja v trajnost, oblikovanje produktov dobrega počutja in pomeni premik od 'podobe raja' v 'izkušnjo raja',« pa je povedala direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak Olaj. Po njenih besedah ima Bled fantastične temelje, bogato kulturo, naravo, tradicijo, zgodbe Riklija, dobro regijsko povezovanje in ekipo, ki dobro pozna upravljanje destinacije.
Ravno letos na Bledu obeležujejo 120. obletnico smrti enega največjih pionirjev naravnega zdravljenja Arnolda Riklija, ki je bil med prvimi pobudniki organiziranega zdraviliškega turizma na Bledu ter je veliko pripomogel k svetovni prepoznavnosti kraja.
Zbiratelj in izvrstni poznavalec Arnolda Riklija Vojko Zavodnik, avtor monografije o njegovem življenju in delu, meni, da je povezovanje zdraviliškega in dediščinskega turizma prava pot v razvoj trajnostnega turizma. Pomemben korak v tej smeri vidi tudi v viziji Mitje Žagarja, ki je konec leta 2024 postal lastnik Riklijeve vile. Njegov cilj je obuditi Riklijevo atmosfersko zdravljenje, njegovo doktrino ter celostni, holistični pristop k zdravju in dobremu počutju.
Zavodnik ob letošnji obletnici opaža prve resne možnosti za oživitev Riklijeve zgodbe in pomena njegove vile. Čeprav stavbe zaradi dotrajanosti ne bo mogoče ohraniti in jo bo treba porušiti, novi lastnik že razmišlja o tem, kako bi celoten prostor znova zaživel v duhu Riklijeve doktrine. Po Zavodnikovem prepričanju ima Bled, ki je bil v Riklijevem času zibelka atmosferskega zdravljenja, vse možnosti, da se razvije v ugledno in mondeno zdraviliško središče.