V torek so ob igrišču Osnovne šole Josipa Plemlja Bled odprli najnovejšo pridobitev – kozolec, katerega postavitev je v okviru participativnega proračuna predlagal otroški parlament. Kozolec Lojze, za katerega je občina namenila 44.000 evrov, je večnamenski objekt, namenjen igri, učenju in druženju na prostem.
V prihodnjih letih čaka šolo mnogo večja investicija. To je rekonstrukcija šole z gradnjo večnamenske športne dvorane. Po idejni zasnovi bodo neto stroški naložbe znašali približno sedem milijonov evrov za športno dvorano, 15 za osnovno šolo in dva milijona evrov za parkirno hišo, ki bo s kapaciteto za približno 80 vozil umeščena pod šolo.
»Projekt predstavlja največjo investicijo v zgodovini občine, zato je še toliko pomembneje, da počrpamo kar največ sredstev na javnih razpisih, ki nam bodo omogočili učinkovitejšo, hitrejšo in suverenejšo izvedbo tako obsežne investicije,« je poudaril blejski župan Anton Mežan. Vesel je sklepa ministrstva za vzgojo in izobraževanje, da bo projektu namenilo 3,34 milijona evrov.
Maksimalni znesek si bodo prizadevali dobiti tudi od Eko sklada, nekaj možnosti sofinanciranja pa se jim obeta pri športni dvorani. »Poleg tega bomo investicijo tri do štiri leta financirali iz našega proračuna. Vzeti bomo morali tudi posojilo, ampak blejska občina ni med najbolj zadolženimi. Zadolžitev za gradnjo šole ne bi smela biti problem,« je prepričan Mežan.
Če ne bo zapletov, bi se prva dela lahko začela jeseni prihodnje leto, konec pa je predviden v letu 2029. Najprej bodo porušili staro telovadnico, na njenem mestu postavili novo šolo, ki se bo razširila proti obstoječemu košarkarskemu igrišču. Nato bodo porušili staro šolo in na njenem mestu postavili večnamensko športno dvorano. Ob tem bo šolski pouk potekal nemoteno, športna vzgoja pa na alternativnih lokacijah po občini.
Nekateri občani bi imeli dvorano drugje
Nekateri občani so prepričani, da je investicija prevelika in da bi lahko obnovili obstoječo šolo. Nasprotujejo tudi novi večnamenski dvorani. Menijo, da bi morala stati na območju, kjer povečan promet in hrup ne bi bila moteča za domačine, denimo ob severni obvoznici v bližini športnega parka.
Župan odgovarja, da tisti, ki menijo, da je mogoče šolo obnoviti, ne poznajo dejanske situacije. »Ostali bi pri istem številu prostorov, ki jih je absolutno premalo. Hkrati bi morali vso šolo razbiti, ostala bi le betonska konstrukcija, pri čemer bi morali zaradi novih standardov potresne varnosti tudi betonske stebre spodkopati in jim narediti protipotresne temelje. Zaradi prenizkih stropov ne bi mogli urediti ustreznega prezračevanja. V dveh letih prenove tudi ne bi mogli nikamor preseliti otrok in zagotoviti šolskega procesa,« je povedal Mežan.
Obstoječa šola je bila zasnovana leta 1970. Objekt je energetsko potraten, streha zamaka, s fasade odpada omet, zaradi česar je pešpot ob južni strani šole zaprta. Vodstvo šole že več let opozarja, da je šola premajhna za obstoječe potrebe, saj pouk poteka tudi v pomožnih prostorih.
