V slovenskem morju so doslej opazili več kot 150 delfinov, stalno jih v njem živi od 70 do 100. »To pomeni, da se tukaj prehranjujejo, razmnožujejo, skrbijo za mladiče, počivajo in se igrajo,« razloži Ana Hace, geografinja, raziskovalka in članica slovenskega društva za morske sesalce Morigenos. Tistim delfinom, ki jih videvajo že vsa leta raziskovanj, pravijo kar domačini.
»To so Morigenos, Daphne, Nevio ... njih že kar dobro poznamo,« Hacetova našteje najpopularnejše slovenske delfine. Morigenosa opazijo največkrat, Daphne je najbolj akrobatska delfinka v našem morju, Nevio pa samotar. Gre za velike pliskavke oziroma edino stalno živečo vrsto delfinov v našem morju. Pred desetletji so tukaj živeli še navadni delfini, ki pa danes v celotnem Jadranskem morju veljajo za izumrlo vrsto. Pregnali so jih lakota zaradi prekomernega ribolova, zapletanje v ribiške mreže ter onesnaževanje.
Tudi v tkivih slovenskih delfinov strupene snovi
Hacetova ugotavlja, da tudi delfini v slovenskem morju niso varni pred onesnaževanjem. »Razmere sicer še vedno niso tako slabe kot drugod po svetu, a tudi mi na naših odpravah na morje opažamo plavajočo plastiko in smeti. Delfini so na vrhu prehranjevalne verige, zato v njihovih tkivih najdemo težke kovine in kemična onesnaževala, kot so poliklorirani bifenili. Tudi naši delfini imajo v sebi visoke ravni slednjih,« razloži. Pravi, da so sicer zaznali rahel padec števila delfinov, a da to še ni razlog za alarm.
»Vedno prihaja do nihanj v populaciji, zato bomo o zmanjševanju ali naraščanju številčnosti lahko kaj resnega rekli šele čez kakšno desetletje ali več,« pojasni. Ti morski sesalci namreč živijo od 50 do 60 let, zgodovina raziskav o delfinih v našem morju pa seže komaj 16 let nazaj. Kljub vsemu sogovornica opozarja, da je le od človeka odvisno, ali bomo ta čas še stalno populacijo delfinov v našem morju lahko opazovali tudi čez desetletja.
V filmih in risankah so delfini predstavljeni kot zelo družabna bitja, ki s človeškim stikom nimajo težav. A Hacetova pravi, da gre v resnici za divje živali. »Raziskovalci z njimi ne poskušamo vzpostavljati stikov oziroma jih navajati na določene stvari. Zgolj opazujemo jih v njihovem naravnem okolju, saj le tako lahko vidimo spremembe, ugotavljamo, ali jih kaj ogroža,« razloži. Glede družabnosti pa pove, da jih včasih najdejo zelo razigrane, spet drugič zgolj mirno potujejo mimo. Prav tako ni zagotovila, da jih bodo srečali. »Včasih jih lahko iščemo ves teden, pa jih ne bomo opazili,« razloži. Ena od pomembnih kopenskih točk za opazovanje delfinov je zvonik cerkve sv. Jurija v Piranu. Ob dobrem vremenu lahko z njega opazujejo skorajda celotna Tržaški in Piranski zaliv.
Plavut kot prstni odtis
Delfine med seboj razlikujejo po hrbtni plavuti. To je njihov prstni odtis. Na plavuti se z leti zaradi igre, srečanja z drugimi živalmi, plovili, pa tudi zaradi medsebojnih pretepov naberejo praske, brazgotine in zareze. Vsaka plavut je edinstvena in lahko veliko pove o burnosti življenja posameznega delfina. Medtem ko so Rica, enega od slovenskih delfinov, pred leti našli polnega novih prask, brazgotin in celo svežih ran, opažajo tudi delfina, ki ima zadnjih 14 let tako mirno življenje, da se mu plavut ni popolnoma nič spremenila.
Srečanje z delfini je posebno doživetje, a v društvu Morigenos opozarjajo, da pri tem veljajo določena pravila. »Obnašajmo se odgovorno, saj smo mi vstopili v njihov življenjski prostor in ne oni v našega. Predvsem velja opozorilo, da se s plovilom ne zapodimo v jato delfinov. To jim res ni všeč. Približamo se jim kvečjemu na sto metrov, in če so dobre volje ter razigrani, bodo sami prišli do nas. Z njimi lahko vzporedno plujemo 15 do 30 minut, nato pa se počasi poslovimo,« nekaj osnovnih napotkov natrese Hacetova. Veliko več o delfinih pa bo mogoče izvedeti v soboto, 18. avgusta, ko društvo v Piranu pripravlja dan delfinov. Iz prve roke bo mogoče spoznati, kako poteka opazovanje in iskanje delfinov, organizatorji pa pripravljajo še delavnice, razstave, predavanja in potep po delfinovi poti. Z ladjo se bo mogoče odpraviti na morje, zvečer pa bodo premierno predvajali film o vaquiti, delfinu, ki mu grozi izumrtje.
