Rezultat je še toliko bolj impresiven, ker je bila letošnja konkurenca najmočnejša doslej. Slovenske ekipe so pokazale izvrstno pripravljenost, čeprav bi rezultat, s katerim so Tuhinjčanke letos osvojile peto mesto, na prejšnji olimpijadi zadoščal celo za srebrno medaljo. »Naše mladinke so dokazale, da sodijo med najboljše na svetu. Njihov trud, predanost in znanje so se pokazali na najlepši možen način. Nanje smo neizmerno ponosni,« so po vrnitvi zapisali v PGD Zgornji Tuhinj.
Dve leti priprav za nekaj odločilnih minut
Uspeh ni prišel čez noč. Za njim stojita skoraj dve leti sistematičnega dela, številni treningi in nešteto ur na poligonu. »Priprave so trajale praktično dve leti. Dekleta so morala najprej skozi občinsko, regijsko in državno tekmovanje, nato še skozi izbirno tekmovanje za olimpijado. Zadnji mesec smo trenirali najmanj štirikrat na teden, po koncu šolskega leta pa celo dvakrat na dan,« pojasnjuje mentorica PGD Zgornji Tuhinj Špela Pirš. Priprave so potekale v vseh vremenskih razmerah – jeseni, pozimi, v dežju in snegu. Zaključil jih je skupni pripravljalni vikend slovenske reprezentance, kjer so pilili še zadnje podrobnosti.
Kljub intenzivnim treningom so mentorji ves čas poudarjali, da mora šola ostati na prvem mestu. »Skozi leto se trudimo, da vaje čim manj vplivajo na šolo, in z mentorji vedno poudarjamo, da je šola na prvem mestu. Velikokrat smo se tudi hecali, da če bo imela katera popravca, pač ne bo mogla z nami na olimpijado, ampak se bo doma učila. Morda jim je tudi to dalo motivacijo, da so stisnile in vse uspešno zaključile obveznosti v šoli,« z nasmehom pripoveduje Pirševa.
Da so priprave zahtevale veliko odrekanja, potrjuje tudi mentorica mladink PGD Drenov Grič - Lesno Brdo Hana Dular. »Takšna raven tekmovanja zahteva ogromno discipline in odrekanja. Mladi so se morali odpovedati številnim prostočasnim dejavnostim, treninge pa smo pogosto izvajali zgodaj zjutraj, pozno zvečer ali ob koncu tedna. Prav zato ima nastop na olimpijadi še toliko večjo vrednost.«
Gasilstvo gradi značaj in prijateljstva
Čeprav rezultat pomeni veliko, sogovorniki poudarjajo, da olimpijada mladim prinese precej več kot le tekmovanje. »Na olimpijadi je poskrbljeno tudi za druženje, kjer najstniki sklepajo nova prijateljstva in spoznavajo druge kulture. Prav ti trenutki pogosto ostanejo v najlepšem spominu, saj spoznajo, da gasilstvo povezuje ne glede na jezik ali narodnost,« pravi Špela Pirš. Enako razmišlja tudi Hana Dular. »Rezultat je pomemben, vendar so prijateljstva, pridobljene izkušnje, samozavest in spomini pogosto vredni še veliko več kot katera koli medalja. Mladi se naučijo obvladovati pritisk, zaupati sebi in ekipi ter odraščajo v odgovorne ljudi.«
To potrjujeta tudi tekmovalki Ota in Tita, ki sta se olimpijade udeležili prvič. »H gasilcem sva šli zato, ker so bili tam prijatelji. Potem pa so nama treningi in tekmovanja postali všeč. Danes si sploh ne predstavljava več, da ne bi bili gasilki.« Pred nastopom sta občutili veliko tremo. »Bile smo zelo živčne, potem pa smo si govorile, naredimo tako, kot smo trenirale. Ko smo začele, je trema hitro izginila.« Poseben pečat so pustila tudi srečanja z vrstniki z vsega sveta. »Vzdušje je bilo res odlično. Spoznale smo veliko novih prijateljev, posebej pa naju je presenetila prijaznost Japoncev. Dali so nam celo pokusiti njihovo hrano,« pripovedujeta z nasmehom.
Ko za eno ekipo navija skoraj ves Tuhinj
Velik del zgodbe so spisali tudi navijači. Čeprav je Šumperk od Slovenije oddaljen skoraj 700 kilometrov, so slovenski navijači napolnili svoj del tribun, med njimi pa so bili najglasnejši prav Kamničani. »Ko smo zagledale naše starše, prijatelje in navijače iz Tuhinja, smo dobile še dodatno motivacijo. Njihova podpora nam je vsem pomenila ogromno, sprejem doma pa je bil nekaj res posebnega,« pravita Ota in Tita, ki smo ju ujeli na zasluženih počitnicah.
Tudi mentorji poudarjajo, da brez podpore staršev, društev in lokalnega okolja takšnih rezultatov ne bi bilo mogoče doseči. »Starši otroke vozijo na treninge, jih spodbujajo in jim stojijo ob strani tudi takrat, ko ne gre vse po načrtih. Prav podpora doma mladim pokaže, da njihov trud ni samoumeven, ampak cenjen,« poudarja Hana Dular.
Obe mentorici sta prepričani, da največja vrednost gasilstva niso medalje. »Gasilstvo mladim daje občutek pripadnosti, odgovornosti in pripravljenosti pomagati drugim. Ne vzgajamo le dobrih tekmovalcev, ampak predvsem srčne, solidarne in odgovorne ljudi,« sklene Dularjeva.
Peto mesto na svetu tako ni le športni uspeh, temveč dokaz, da se z vztrajnostjo, ekipnim duhom in prostovoljstvom lahko tudi majhno društvo izpod Kamniških Alp postavi ob bok največjim gasilskim silam sveta. Ota in Tita pa vse vrstnike nagovarjata: »Naj pridejo in poskusijo! Gasilstvo niso samo treningi in tekmovanja, ampak tudi ogromno druženja, prijateljev, zabave in novih dogodivščin.«
