Že s preimenovanji parka so imele mestne oblasti po osamosvojitvi obilo veselja. Ko je bil leta 1953 spomenik postavljen, se je imenoval Leninov park, po osamosvojitvi pa do leta 1995 je bil park Ajdovščina, do preimenovanja v Argentinski park pa vodi posebna zgodba. Kmalu po osamosvojitvi sta Slovenija in Argentina krepili prijateljske vezi in Argentinci so eno izmed ulic v Buenos Airesu poimenovali po naši državi ter nam sklenili podariti kip argentinskega generala San Martina. Postavili naj bi ga v takratni park Ajdovščina, ki so ga prav za ta namen preimenovali v Argentinski park, a se je glede tega, ali v prestolnico – oziroma ali sploh kam – sodi kip Slovencem neznanega človeka, vnela vroča diskusija, ki so jo končali kar Argentinci sami in kip svojega narodnega junaka, ki je bil medtem že v Sloveniji, zahtevali nazaj. Leta 2000 so nato del parka preimenovali v Park slovenske reformacije, julija 2008 pa je mestni svet sprejel odlok, po katerem se Argentinski park ukine in na njegov prostor razširi Park slovenske reformacije.
Kip ilegalca je na svojem mestu preživel vsa preimenovanja parka, zdržal je tudi, ko so leta 1991 razdelili bližnjo Titovo cesto, ji nadeli tri nova imena in pod Demosovim županom preimenovali Kidričevo, Kardeljevo in sploh vse ulice, ki so imele vonj po sistemu, v katerem smo živeli pred osamosvojitvijo. Da so se Ljubljančani občutljivo odzvali na odstranjevanje tega spomenika, sploh ker si trenutna vladajoča oblast na vse kriplje prizadeva, da bi tudi v prestolnici del zgodovine napisala na novo in raje častila spomin na domobrance, kot spoštovala boj tistih, ki se niso udinjali okupatorju, zato ni nič nenavadnega.
Alarm je bil sicer tokrat odveč, spomenik gre le v obnovo. Sedanji župan, ki je običajno zadržan v kritiki do vladnih eskapad, vsaj pri poglavju zgodovine ne popušča in mu gre verjeti, da bo spomenik do konca leta spet na svojem mestu. Ljubljančani imamo namreč z »obnovami« zgodovinskih spomenikov slabe izkušnje. V poosamosvojitveni ihti so mestne oblasti v noči pred petdeseto obletnico Osvobodilne fronte odžagale kulturno zaščitene Koželjeve jambore z rdečo zvezdo na Poti spominov in tovarištva ravno s pretvezo, da jih je treba prepleskati. Poškodovani so končali na odlagališču odpadkov na Zaloški cesti.
