Mestna občina Ljubljana namerava v prihodnjih letih občutno povečati kapitalske transferje v javni stanovanjski sklad. Kot kažeta osnutka proračunov za leti 2022 in 2023, bo občina sklad letos dokapitalizirala z nekaj manj kot 7,1 milijona evri, prihodnje leto s še sedmimi milijoni in leta 2023 z nekaj več kot 6,8 milijona evri. Skupaj bo torej v sklad vložila predvidoma 20,9 milijona evrov.
Načrtovane dokapitalizacije predstavljajo občutno višje zneske, kot jih je občina v sklad vlagala v preteklih letih. Z rebalansom lanskega proračuna je občina skladu recimo namenila 2,4 milijona evrov, leto prej pa nekaj manj kot 1,7 milijona evrov. Kako visok je načrtovan triletni znesek, pove podatek, da je občina sklad med letoma 2008 in 2018 dokapitalizirala z več kot 17 milijoni evri, pri čemer je 13 milijonov evrov predstavljalo vrednost stavbnih zemljišč, ki jih je občina prenesla v last sklada, finančni vložek v tem obdobju pa je bil torej le nekaj milijonov.
Ne gre spregledati, da so pripravljalci občinskega proračuna zneske za stanovanjski sklad nekoliko znižali glede na načrte iz konec leta 2019 sprejetega proračuna za 2021. V njem je občina v prihodnjih treh letih sprva v sklad nameravala vložiti 21,2 milijona evrov.
Stanovanja na Novem Brdu bodo končana najprej
Ljubljanski stanovanjski sklad je v preteklosti pridobil kredit Stanovanjskega sklada Republike Slovenije za financiranje gradnje soseske Novo Brdo, kjer bodo Ljubljančani dobili 174 novih neprofitnih stanovanj. Ta naj bi bila končana letos spomladi. S posojilom pri republiškem skladu je ljubljanski sklad nameraval financirati tudi gradnjo soseske Rakova jelša II s 156 stanovanji, vendar je bila večina sredstev za posojilo že porabljena. Zato bo ljubljanski sklad v prihodnjih letih načrtovane vložke svoje ustanoviteljice med drugim porabil za zapiranje finančne konstrukcije projekta Rakova jelša II, ki naj bi bila dokončan avgusta 2022.
Naslednji stanovanjski projekt Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana bo soseska Jesihov štradon s 44 stanovanji, saj je avgusta lani sklad že zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja. V pripravi ima tudi projektno dokumentacijo za sosesko s 95 stanovanji ob Pesarski ulici. Posebnost te soseske bosta stanovanjski enoti, ki bosta namenjeni sobivanju starejših občanov. To pomeni, da si bodo po štirje starejši stanovalci delili kuhinjo z jedilnico, dnevni prostor in pralnico, vsak pa bo imel lastno sobo s kopalnico. Sodeč po osnutku občinskega proračun za leto 2022 bo sklad tega leta tudi začel gradnjo v Pesarski.
Javni stanovanjski sklad bo nabor neprofitnih najemnih stanovanj okrepil tudi z nakupom 80 stanovanj v Zeleni jami od družbe Koss. Od te bo pridobil še dodatnih osem stanovanj v zameno za zemljišče, ki ga družba potrebuje za zaokrožitev parcele za gradnjo omenjene soseske, a je v lasti stanovanjskega sklada. V Zeleni jami pa bo tudi na svojem zemljišču sklad do predvidoma leta 2024 zgradil 87 stanovanj. Ljubljanski mestni svetniki so nedavno potrdili osnutek prostorskega načrta za to območje. Ko bodo zeleno luč dali še končnemu predlogu, bodo izpolnjeni pogoji, da sklad začne pridobivati gradbeno dovoljenje za to sosesko.
Največji projekt v pripravi je komunalna cona Povšetova
Eden večjih stanovanjskih projektov v načrtih ljubljanskega sklada je gradnja soseske s kar 360 stanovanji na območju komunalne cone v Povšetovi ulici. S tem projektom sklad ne bo zgolj pridobil novih stanovanj in revitaliziral doslej degradiranega območja, temveč si Ljubljančani tam lahko obetajo tudi prostor za četrtno skupnost, v pritličnem delu soseske vzdolž Povšetove ulice pa bodo poslovni prostori za trgovino ali storitvene dejavnosti.
Iz osnutka proračuna za leto 2022 je razvidno, da sklad v letu 2021 pričakuje začetek priprave podrobnega prostorskega načrta za to nekdaj komunalno območje, »ki bo podlaga za izdelavo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja v letu 2022«.
