V območnem združenju upravljalcev lovišč gorenjskega lovsko-upravljalskega območja opozarjajo, da so lovci priča naraščajočim pritiskom na gozdove tako sprehajalcev in rekreativcev kot sprehajalcev psov ter motoristov, kolesarjev in voznikov štirikolesnikov.
»Opazna je tudi invazija gobarjev, kostanjarjev in lučkarjev. V naravnem okolju naraščajo vse vrste gibanja, ne samo iz dneva v dan, ampak tudi iz noči v noč. Nočno gibanje ljudi v gozdu živalim povzroča še dodaten nemir, žival pa se na to odziva s stresnim umikom na mirnejša območja. To med drugim povzroča spremembe bioritma, upad vitalnosti, pojav bolezni in številčno zmanjševanje posameznih živalskih vrst,« je zaskrbljen predsednik združenja Andrej Avsenek.
Kralj gorenjskih lovišč je jelen
Kot je poudaril sogovornik, je bilo lani največ uplenjene jelenjadi, saj je ta presenetljivo postala ena izmed najštevilčnejših živalskih vrst na Gorenjskem. Pred več kot tridesetimi leti na tamkajšnjem območju namreč skorajda ni bilo jelenjadi. Statistika odstrela v lanskem letu kaže, da se je ta s 300 živali v zadnjem obdobju povečal na 1359 živali, kar pomeni kar 400-odstotno rast.
»Po drugi strani pa nam določene živalske vrste izginjajo, denimo poljska divjad, zajec in poljske kure (jerebica in prepelica), ki jih komaj še poznamo. Izginjata tudi divji petelin in ruševec,« je povedal Andrej Avsenek. Opozoril je tudi na šakale – nevarno tujo živalsko vrsto, ki se je na Gorenjsko naselila pred približno desetimi leti.
»V letu 2017 je bil uplenjen prvi šakal, lani je bilo uplenjenih že 159 šakalov. Ta živalska vrsta se je razširila po celotni Gorenjski in povzroča veliko škodo predvsem pri mladičih srn, zaradi česar imamo v nižinskih loviščih, kjer je srnjad glavna divjad, praktično že skoraj izpraznjena lovišča. Šakal pa ne napada samo mladičev, ampak lovi v tropih in lahko zato ujame tudi odraslo žival,« je pojasnil Avsenek.
Izpostavil je, da je šakalova agresivnost povzročila množičen upad populacije srnjadi: pred desetimi leti je bilo na Gorenjskem letno uplenjenih več kot 4000 glav srnjadi, v lanskem letu le še 3000. Po besedah sogovornika ima šakal negativen vpliv tudi na druge živalske vrste, saj pleni tudi zajce ter mladiče gamsa in muflona: »Gre torej za novega plenilca v našem okolju.«
Želijo si sprememb zakonodaje
Na vest neodgovornim obiskovalcem narave trka tudi Antonieta Gasser iz Lovske družine Jesenice. Povedala je, da se je stanje po epidemiji covida močno poslabšalo: »Ljudje se ne držijo gozdnih poti, pozne nočne ure sprehajanja po gozdovih zanje niso nenavadne. Mnogi se tja z naglavnimi lučkami odpravijo po deseti uri zvečer, s čimer močno vznemirjajo živali v njihovem naravnem okolju.«
Velika težava so tudi petarde, je izpostavila sogovornica: »Te so za divje živali nekaj strahovitega.
Pok petarde ni podoben nobenemu naravnemu poku. Ptički se tako ustrašijo, da odletijo iz svojih toplih gnezd in zmrznejo. Na silvestrovo zaradi pokanja petard pogine na tisoče ptičkov. Prepričana sem, da bi se to s spremembo zakonodaje dalo urediti, toda za zdaj nam lovcem ne preostane drugega, kot da o tem opozarjamo, obiskujemo šole in vrtce po državi ter ozaveščamo mlade.«
Najbolj nevaren prebivalec gorenjskih gozdov je še vedno volk. Ta je, kot je pojasnil Andrej Avsenek, po zakonodaji zaščiten, a se ga na podlagi izredne odločbe, ki jo v primeru, ko volk predstavlja nevarnost in začne povzročati občutno škodo pri domači živini, izdajo na ministrstvu za naravne vire in prostor, vseeno lovi. Gre za zelo zahteven ukrep, ki je vezan na nočno čakanje in zahteva visoko usposobljene lovce.
Kaj pa medvedi? Tudi ti so stalno prisotni na Gorenjskem, zatrjujejo gorenjski lovci. Po podatkih tamkajšnjih lovskih družin jih je na območju stalno nekje od pet do deset, a jih tudi lovci vidijo zelo poredko.