Zoran Janković se bo čez manj kot tri tedne potegoval že za šesti mandat na čelu Ljubljane. Če mu bodo volilni upravičenci znova zaupali vodenje prestolnice, se bo njegovo županovanje raztegnilo na dvajset let. Odkar ga je nadzorni svet leta 2005 razrešil s čela Mercatorja, je Janković vse od prvega nastopa na lokalnih volitvah leta 2006 nepremagljiv. Ne le da je z vsemi županskimi protikandidati doslej z nepremostljivim naskokom opravil že v prvem krogu, absolutno večino si je z izjemo leta 2014, ko je Lista Zorana Jankovića osvojila 21 od 45 svetniških mest, zagotovil tudi v mestnem svetu. Ta trenutek je drugi med ljubljanskimi župani z najdaljšim stažem.
S konkurenti pometel
že ob prvi kandidaturi
Pred šestnajstimi leti je ob skoraj 59-odstotni volilni udeležbi kot kandidat za župana glavnega mesta z načrtom 22 ključnih projektov prepričal slabih 63 odstotkov volilnih upravičencev. Nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, ki so ga podpirali mestni odbori SDS, NSi in SLS, je zbral trikrat manj glasov, nekdanja županja Danica Simšič iz kvote SD pa desetkrat manj. Podoben je bil rezultat v mestnem svetu, kjer je Jankovićeva lista zasedla 23 sedežev, sledili pa sta SDS z osmimi in LDS s petimi. Težavna koalicijska usklajevanja zato niso bila potrebna, kar je olajšalo delo novi politični opciji. Janković je mandat kljub finančno zahtevnim razmeram zaključil z izpolnitvijo številnih projektov. To se je poznalo na naslednjih volitvah, ko je ob opazno nižji udeležbi (44,79 odstotka) dosegel doslej najboljši rezultat. S 64,79 odstotka je odločno premagal županski kandidatki SDS in NSi, Zofijo Mazej Kukovič (13,5 odstotka) in Mojco Kucler Dolinar (8,11 odstotka). Premoč je pokazal tudi v mestnem svetu, kjer je lista zasedla 25 od 45 sedežev. Rezultat pa so izboljšali tudi v SDS, kjer so število svetnikov povečali z osem na devet. Janševa stranka je sicer v času Jankovićeve vladavine edina, ki ji je uspelo skozi leta zadržati stabilno podporo in je v prestolnici vselej zasedla drugo mesto. Rezultat SDS je v primerjavi z letom 2006 na zadnjih volitvah leta 2018 zrasel za slabih pet odstotnih točk.
Ker se je Janković konec leta 2011 s svojo stranko Pozitivna Slovenija podal v nacionalno politiko in bil izvoljen za poslanca državnega zbora, mu je s tem prenehal županski mandat. Po neuspehu s snovanjem nove vladne koalicije se je umaknil iz parlamenta, v Ljubljani pa so marca 2012 sledile nadomestne županske volitve, na katerih je bil Janković z 61-odstotno podporo v prvem krogu tretjič izvoljen za župana, »podedoval« pa je mestni svet, kot je bil izvoljen leta 2010.
Leta 2014 brez večine
v mestnem svetu
Izjema glede na rezultate volitev v mestni svet izpred štirih let je bilo leto 2014, ko je SDS zadržala drugo mesto (13,48 odstotka), a ji je podpora vendarle opazno padla. Rezultate takratnih volitev sta med drugim zaznamovala dva momenta. Janković je tretji mandat kljub številnim prenovam in naložbam v vrtce, osnovne šole in drugo infrastrukturo osvojil z najslabšim rezultatom doslej. Afere, vezane predvsem na projekt Stožice, pa tudi Jankovićeva spodletela državnozborska epizoda s Pozitivno Slovenijo, so pomenile, da je njegovo županovanje edinkrat podprlo manj kot 60 odstotkov volilcev. Poznalo se je tudi v mestnem svetu, kjer je njegova lista prav tako zabeležila najnižji izkupiček, to je 41,49 odstotka. Za večino se je bilo treba povezati v koalicijo s SD.
Za Socialne demokrate na drugi strani je bilo to dobrodošlo, saj vse od vzpona Jankovića v Ljubljani vztrajno izgubljajo podporo. Na zadnjih volitvah je bila ta v primerjavi z letom 2006 že razpolovljena. Vsaj delno so k temu prispevale nove levosredinske konkurentke. Leta 2014 je bila ustanovljena Stranka Mira Cerarja, ki je prepričala slabih 13 odstotkov volilnih upravičencev in posegla tudi v Jankovićev bazen. Boljši rezultat od SD je pred osmimi leti dosegla tudi novinka Združena levica (6,95 odstotka). SMC je štiri leta pozneje strmoglavila in izgubila deset odstotnih točk, podpora Levici pa je porasla na 8,58 odstotka, s čimer so prehiteli tudi NSi. Ta se lahko v zadnjem desetletju in pol v povprečju v Ljubljani pohvali s 5,36-odstotno podporo.
Drugi krog še ni bil potreben
Stranka SDS je padec leta 2014 vzela resno in na zadnje volitve kot županskega protikandidata Jankoviću poslala Anžeta Logarja. To se je izkazalo za dobro strateško potezo. Logar je kljub dobri popotnici tretjega mandata aktualnega župana zbral nekaj manj kot 30 odstotkov oziroma slabih 30.000 glasov. To je najboljši rezultat katerega koli Jankovićevega protikandidata za župana. Arhar je zbral dobrih 27.000, Damjanovič pa 18.500 glasov. Slovenska demokratska stranka je ob tem v primerjavi s predhodnimi volitvami povečala tudi zastopanost v mestnem svetu. Skoraj šest odstotnih točk več je pomenilo 10 mandatov. A ne glede na uspeh Logarja in stranke je Janković ob vnovični več kot 60-odstotni podpori s 23 stolčki s svojo listo osvojil tudi večino v mestnem svetu.
Ti rezultati tudi ob več desetletij nerealiziranih projektih in nakopičenih spornih potezah Jankoviću obljubljajo prepričljivo zmago v lovu na šesti mandat. Na letošnjih županskih volitvah v Ljubljani se bo, kot smo že poročali, pomerilo devet kandidatov, kar je najmanj v zadnjih dveh desetletjih. Poleg sedanjega župana kandidirajo še Tina Bregant, Nataša Sukič, Mojca Sojer, Jasminka Dedić, Igor Horvat, Aleš Primc, Jasmin Feratović in Tomaž Ogrin. Janković je pred časom dejal, da vse kandidate jemlje resno, a da se nobenega ne boji, saj ocenjuje, da so bili protikandidati, kot so bili France Arhar, Damjan Damjanovič in Anže Logar, mnogo močnejši. Glede na letošnje šibke kandidate na desnici in ocene o omejenem dometu levosredinskih kandidatov je takšni oceni težko oporekati. Jankoviću se letos obeta visok, morda celo rekorden volilni izkupiček.
